Iksi so po 1$

Po prisilni nocitvi v Phnom Penhu grem na prvi bus za Kampot. V PPju moram prenociti, ker pridem iz BTTMBNG prepozno. In busa za Kampot ni vec. S tuk-tuk driverjem se se malo podiva po mestu, ker me zanima, ce je kje kaksen minibus, shared taxi ali pa privat taxi. In kaksne so cene. Tuk-tuk me pusti na nekem odloziscu ob glavni cesti, da gre poklicati soferje. Minuto za tem se mi ob boku parkirata dva policaja na motorju. "Hallo, madame." Ja, helo, ej, ne da se mi z vama pogovarjati. Cakam soferja. Nic ni narobe (ali pac?!). Presine me, da rinem v Kampot brezveze. Saj lahko prenocim. Saj se nikamor ne mudi. Kam hitim? Sofer pripelje se 5 drugih, eden mi ponuja taxi, drugi zadsnji sedez v taxiju, tretji shared taxi (to pomeni 8 ljudi v avtu (4 na zadnjem sedezu, 3 na sprednjem + sofer) v Toyoti Corolli iz leta '75), cetrti ne vem kaj ... A ko so tekli proti meni, vem, da moram ostati tu. Ja, dikutiram malo, zbijam cene, vzamem si cas za zabavo, razmisljam, policaja odideta ... Ah, nic, pelji me v guest house. Ostanem tukaj. Saj grem res lahko pogledati sceno pri jezeru (popotnisko obmocje Lake Side) in si privosacim eno odlicno indijsko kosilo. Zakaj pa ne? Soba, ki jo imam na voljo je porazna. WC je za bruhati, vse naokoli smrdi. Grem na kosilo k Indijcem. Tja, kjer sem takrat imela debato s tistim Maltezanom (ni podoben pasmi), ki je pocasi konceval svojo dveletno pot iz Evrope v Indijo. Sel je tja, kjer stoji nek tempelj, katerega replika je nek diskac v Berlinu, kjer je on pred tremi leti po trans partyu dozivel transcedentalno srecanje s samim sabo in klic, da mora tja. Da je tam zivljenje zanj. Razocaran nad RKC-jem je zapustil Malto. Razocaran zato, ker ga gorecega vernika, po rejverskem after partyu, fajmoster ni spustil v cerkev k masi. Da ni primerno oblecen. In je rekel: screw you all. In sel. Pristal za mojo mizo, fanaticen vegeterijanec. Sem rekla, da zakaj pa uziva rastline? Saj je tudi to zivo bitje. Mislim - kje je razlika, to ne razumem in bi rada vedela. Srce? Dobro vprasajne, pravi in bral je neko knjigo, kjer je bilo zelo dobro to razlozeno, ampak zdaj se ne spomni, kako da ze je avtor to razdelal, niti se ne spomnim naslova knjige. No, pa sem sla tja k tem Indijcem. Se dobro se nisem namontirala v stol, plus tega, da sem si na oknu strgala T-Shirt, ko se od nekje prikaze taisti Indijec, se ga spomnim. Iz Bombaya je. Zena je ostala doma, ker nima pasosa. Cuden je. Kar neki momlja in mi govori, da ce pridem k njemu v guest house mi da vse zastonj in da so x-i po 1$. Very cheap, very good. Kar imej ti te tvoje x-e in itak si ti ves na-x-an, mene pa pusti pri miru. Pojem, grem v sobo. Zaspim. Zbudim ob 20h. Grem na plato, ki lebdi nad jezerom, na pivo - saj so antibiotiki mimo. Yeah! Tako sem prejsnjic prezivela 1 teden, ko se zaradi poskodovanega kolena nisem premikala. Ne pase mi. Vstanem, grem kupiti vodo in nekaj banan za zjutraj in grem spat. Pripetljaj z WC skoljko bom rajsi izpustila in pritisnila erase forever. Vstanem ob 5h, spakiram, grem na kavo, placam sobo, dobim karto in gremo. Med postanki na poti se zopet srecujem z revscino. Opazim rahlo odpornost nanjo. Otroka, ki prodaja kuhana jajca lahko brez slabe vesti dolge minute gledam v oci in se mu zahvaljujem za ponujano. Ne rabim. Ne bom. Kupim ananas in mu ga dam polovico. Pogoltne ga kot dinozaver. Moskemu brez stopala, ki mu ga je zagotovo vzela mina, se lahko opravicim in skomignem z rameni. Prizadeti zenski, ki je tudi mali clovek in mi v naprosanju potiska dlani proti obrazu, se umaknem. Jo pogledam, skomignem z rameni. Pac. Nimam za vse. Ne morem. Ne gre. Okrog opoldneva smo v Kampotu. Hang guest house. Imajo prost bungalov. Da, za 10 dni. Na vpisni obrazec pri check-inu v rubriko Purpose of Visit vpisem - to enjoy. Hang jr. crkne od smeha. In en Angkor Beer prosim. Big Bottle. Vsec mi je njegov slogan: My Country, My Beer. Tocno tako.