Grem v Dubaj

Iz Tokia v Dubaj. :)
Porabila sem zadnje €, da se osvobodim. :) Ker grem v Dubaj. Ob vstopu v Terminal1 (takoj po božičnem sejmu) trčiš v neo-božič, kot vidimo. A Terminal1 je en nevidno dolg hodnik, kjer smo se zbrali. Med nami je tudi MatiTereza, v neke vrste indonezijski izvedbi. Ne znam definirati njene rase. Kh. Med nami je tudi nesrečni etui, ki je danes hotel pobegniti od mene in se potuhnil v WCju. Na poti s Terminala 2 do 1 (ko sem končno skapirala, da tisti let v Dubaj na Terminalu2 - kamor me je napotil letališki uslužbenec - ni moj let. Moj gre s Terminala 1. Fly Emirates. :) In na poti do sem se v nekemu trenutku zazrem v oči z žensko, ki mi reče: Excuse me. Jaz rečem: Yes, please (how may I help you?). In ona reče: Did you find your passport? ... Bila je ženska, ki je na WCju našla moj etui, pogledala sliko na pasošu, da me prepozna, če me sreča, odddala etui v roke policije in stisnili sva si roko. Hm. Emirates stevardese se že zbirajo. Z rdečimi klafetami in neko zavesco na strani obraza. Njihova uniforma mi je izjemna. Etui, ki je danes kar neke vrste glavni igralec, pa ... No, logo na njemu pripada agenciji Imperial Travel. To je slovenska agencija. Več o njej izveste na www.gremvdubaj.com. :) Zdaj grem na off. Tale post je bil igra: 20 minut za pivo, 5 minut za obdelavo fotk, 17 ur dostopa do interneta in 5% baterije na kompjuterju. In nikjer na tem - liberalnem, kadilskem, švabskem, minkenskem letališču - nisem uzrla enega navadnega, ubogega, posranega štekerja za štrom. V Kambodži visijo z vsakega galendra (telegraferce, elektroinštalacije) - in to kar tako, free of charge. Kh. Ampak ne sme pa deževati ... Ahahahahahaha. Zdaj pa res: Lahko noč. :) Boarding time. BlackBerry off. 3% battery left. over & out. Šprint na 100m.