četrtek, 6. december 2007

Novoprišlek Pu-Pu




Kuki ne jebe, ker ima preveč opravka sama s sabo. Zato najprej zelo galantno pozira. Potem ji pod smrček podturim gibljivo novo 3d-real podobo. Pogumna je, spusti se v debato in ovohavanje (ps: in takoj že grize koleščke). Doumela je, da ima konkurenco. Kajti Pu-Pu je novi sodelavec. Prispel je danes. Je leseni medved na koleščkih, ki je prišel v VBGjevsko ekipo kot darilce. Jarotovo meni. Direkt iz rukzaka v roke. Kako lepo. Takoj je dobil to pupujasto ime, ker je bilo takoj jasno, da je on Pu-Pu. Nov element vsakdanjika, za katerega bo treba skrbeti, da ga ohranjaš pri življenju. Lep je kot 100 mater. Zaenkrat še malo tih, ampak izjemno pogumen. In to šteje. Mater, da res. In zgolj ter samo. Kuki je bila tudi potem kul, ker je imela jajca, da se še vedno zapodi na Jarota. Kljub vsemu. Ker Kuki verjame. In zanjo to danes (včeraj ...- sry, spet zamujam) zaziher vem. Kmalu zatem sva z Jarotom šla iz ofisa in PuPu je tako zelo kmalu po dobrodošlici ostal sam. V očeh sem mu videla, da je pozitivni fajter. Eh, in frajer. :) Mi bo že oprostil... jebi ga. V glavnem --- o Marjanu pa drugič. Kmalu. Zelo. Morda že jutri (danes). Respect. :) t

Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    arhiv avtodialogov

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.