Če bi tole bilo gledališče blagovnih znamk, bi tole skreiral edino Šekspjr. Če sem Evropo začela zapuščati z Albanci, jo zares zapustim z Iračani. To sta medijsko malodane največji grožnji naši mali ljubki Sloveniji. Torej, da skratim priču: spoznala sem Mehmeda, vsi ga kličejo Meu. Je Iračan, z iraškim državljanstvom, ki se v Londonu trenira za pilota. Stanovanje tam ima zastonj, ker mu ga plačuje vlada. Živi se od denarja / štipendija / plača, ki mu jo daje britanska vlada, njej pa jo dovažajo Iračani. Po moje da z nafto, ampak ne nobenemu povedati. Meu je obtičal na Terminalu1 in ni mogel na Terminal2, ker nima dovoljenja za izhod. Iz tega razloga ni mogel naprej čekiratisvoje prtljage - iz Londona do Suleymanajaha (ali nekaj takega na S Iraka - ker ne leti v glavno mesto, ker je prenevarno tam) kar direkt, ampak jo je mogu prečkirat v Minkenu. Ampak - ker ne more na Terminal2, na more s svojo prtljago imeti stika sploh. Ampak - hvala bogu, da potujes prijeteljem Iračanom, ki je tudi na šolanju za pilota in ta ima britansko državljanstvo, on pa se lahko šeta sem in tja. Tako je šel prijatelj čekirat prtljago za oba. Meu mu je dal svojo karto, pasoš je imel pri sebi. Ker pasoša oa človeka ne da iz rok (valjda ne - tudi WC kotličku ne ... :)). Ampak - ta prijatelj je zelo neugoden kompanjon, ker jwe totalno nezanesljiv. In Meu ga kliče vsake 2 minuti. No, Meu me ni vprašal, kako mi je ime. Povedala sem mu sama v zgodbi o mojem pasošu danes ... :) Vprašal me je, če pridem kaj v London. Sem rekla, da ja. Je rekel, da naj pridem aprila ali junija. Sem rekla, da mogoče. Je rekel: Are you single, married or engaged? Sem rekla, da sem zaročena. Je rekel: When are you gonna get married though? Sem rekla, da ne vem. Ker pri nas v Sloveniji to ni tako striktno določeno. :) Ahahahhahahahahahahha. Potem ga je klical prijatelj, ker so na ček-inu hoteli njega osebno. Kar sem mu že prej rekla - - - kakšen je njegov plan za ček-in? Je rekel: My friend will check me in. Sem rekla: BUt not without your passport and your face in person. Ker če sem jaz mogla švabski policajki kazati, da kamera deluje, da v računalniku ni bombe in da moj blackbarry ni drugega kot telefon, boš ti prijatelj moj, danes morda COVER NEWS na CNN, ker boš dpživel Toma Hanksa v filmu Terminal. On naj bi bil tam iz Slovenije, ali kako že, a ne? Ker sem deklarirana za engaged person, je Meu v naslednji minuti odšel. Nič od Londona. :) Hihihihihi - - razlike med spoloma, a? Itak pa sem ga hotla že en lep čas spraviti v akcijo, saj sem imela opravke. Pisanje bloga. Tako sem tukaj. Še v predzadnjem javljanju nocoj. Potem pa na toplo. :) PS: Fajn intervju je bil tole. Vmes sem vprašala, če lahko fotkam logo RAF na njegovem rukzaku. Ker pišem blog in bi objavila. Je rekel: I am honered (kako se ta počaščenost napiše v angleščini?). NJegovega obraza pa rajši nisem fotkala. Bog si ga vedi, če nisem danes imela Intervjuja z vampirjem v obliki Osamovega nečaka. God walks misterious ways. Aja - pa še to. Po intervjuju vem, kaj se dogaja s človeškim telesom na 25.000 metri višine, pri 10G-jih in 240 knotsih (ki so merjeni v northernmilesih in ta hitrost v naših km/h - jih pomeni neki malga čez 500 km/h). Vso kri imaš v stopalih, po 25 sekundah pa doživiš blekaut. Na treningu pa jih tudi 10 minut rolajo na stolu s koleščki, da se počutijo narolano (saj to približno vemo, a ne), no potem pa jim dajo listek in morajo brati. :) Ajme, do kam seže človekovo telo, a?
Ni komentarjev:
Objavite komentar