Angkor Wat: INTRODUCTION

Day?. Dnevom ne sledim vec. Ker nima veze. Obcutek je fenomenalen. Spim ko spim, jem, ko jem, tipkam, ko tipkam, … Kaj drugega poleg voznje s tuk-tukom pa itak ne pocnem. S Teejem sva se dogovorila za 5-dnevno storitev. Ta zajema: 5 x obisk Angkor Wata, od tega 1x sunset, 1x sunrise, 3x big circle tour + 1x brezplacno voznjo do centra in nazaj. 5 dni zapored. Za nadaljnje podvige bom najbrz najela koga drugega, da se kapital malce razprsi. Monopolizem ni nic dobrega, vemo ... Prvi dan greva na soncni zahod. Kupim vstopnico, ki velja sele od naslednjega dne, zato pa imam soncni zahod ta dan brezplacen. Ker si umislim 7-dnevno vstopnico, si me v vrsti na blagajni zacno podajati. Kajti – kot ugotovim – je to ena mala eksotika. Ljudje kupijo vstopnice za najvec 3-dnevni obisk, ampak kaj, ko mi je 3 dni premalo. To vem. 4,5 in 6 dni pa ne obstaja. Torej kupim: 7. Za 60$. Kar je precej denarja. To mi tudi da vedeti mlada Khmerka, ki je moja vodicka iz vrste v vrsto. Rece: Take care of your ticket, if you lose it, you pay panalty if they catch you. – Ja, vem. Sem prebrala pri blagajni – 300 ali 500 $ je ta »kazen«. Ja, to pa je veliko denarja. 60$ pa je vec od povprecne mesecne place v Kambodzi. Spomnim se, da mi je enopopoldanski prijatelj – hm, ne vem vec imena – takrat v Phnom Penhu povedal, da je njegova placa 40$ (bil je sportni novinar na lokalni TV in me povabil s sabo na drzavno prvenstvo v balinanju, kamor sem sla in je bilo fenomenalno; on je snemal, jaz pa sem si izbrala ekipo, za katero sem navijala; iz VIP loze so mi mahali funkcionarji, moja ekipa je zmagovala; prvenstvo je potekalo na olimpijskem stadionu, ki so ga zgradili kaksnih 10 let pred tem, da lahko kamboske reprezentance trenirajo za letne olimpijske igre; - od tod Olympic Stadium), njegova zena, uciteljica v drzavni osnovni soli pa 25$. Imela sta 3 otroke. Torej je cena vstopnice za Angkor Wat priblizno enaka mesecnemu prihodku srednjerazredne kamboske druzine. To je cena za turiste, seveda. Koliko bi bila po tej ekonomski enacbi vstopnica za Postonjsko jamo? Ali rajsi – Triglavski narodni park? Medtem ko me fotografirajo za vstopnico, me mlada Khmerka sprasuje, od kod prihajam. Slovenia, recem. Do you know? Europe? Ona pravi: Yes, but in our country we call your country Slovakia. Ahahahahahahaha, pa smo spet tukaj. :) Razlozim ji, da sta to 2 dezeli in razlozim tudi njun nastanek. Poslusa me odprtih ust. Mislim, da mi verjame sele potem, ko ji recem, da se v Phnom Penhu nahaja ulica po imenu Yugoslavian Steet (ki se - mimogrede – kriza z Ulico marsala Tita), saj sele takrat zavzdihne in nakravzla celo. Moja vstopnica je pripravljena in lahko grem. Tee me caka na drugi strani rampe. Pomaham se Korejki, ki mi je prej pristopila. Ob prihodu na check-point je pritekla k meni, se predstavila z imenom in odkod prihaja in me vprasala, ce lahko izve, koliko sem placala za tuk-tuk in soferja. Povem ji za najin biznis s Teejem in vsa navdusena mi pravi: Yes, this is much better. To buy the package. You know a lot about Asia. And you know how to handle Cambodian things. This is much better instead of bargaing for the price each time. – Ja, bo ze drzalo. Tee me pride malce potisnit k akciji, ker ima ocitno ze dovolj cakanja. Ja, greva. S Teejem imava striktno poslovni odnos. Ko me pride iskat, si sezeva v roke. Ko me odlozi na dolocenem punktu, si sezeva v roke. Ko me vprasa, kaj je naslednja stvar, si pokimava. Ko mi naroci, kje me bo cakal, mu pokimam jaz. Ko ga iscem v poplavi tuk-tukovcev (in ga vedno najdem prej kot on mene v poplavi turistov), se mu poskusam na skrivaj priblizati, da ga malce zezam. Ali pa ga pustim, da me najde on – ker je tako lustna prikupna mala opicka, ko skace iz mnozice in mi maha. Na njegovi celadi je napis Space Crown. Vozi divje in neustrasno – po kamboskih pravilih. Ni vazno, kako veliko vozilo upravljas, vazno je, koliko si upas. Ker drugace pac ne prides nikamor …