Izlet z diarejo

Od pol desetih zjutraj do pol desetih zvecer je statistika sledeca: pri 16. stolici smo jih nehali prestevati. 15 tablet oglja. 4 kapsule Linexa, 2 praska za rehidracijo. Liter vode, 2 banani, 1 strucka kruha. Predvidoma smo pokonzumirali doticni mikrob pred enim dnevom v limonadi z ledom, v domacinski gostilni, na izletu v Bentay Srei (30 km oddaljen tempelj). Ali pa smo tlacili neumite roke v usta. Jah, lahkomiselnost se na popotovanju placa z zdravjem. Vrag, kako me je crvicilo ob vsakem izhodu do kopalnice. Spremljala sem casovni razmak krcev, ki so bili na pol ure do uro. Ko me je brcnil po uri in pol, sem ze mislila, da je zadnji. Nak. Ta je bil 16. Potem nisem vec stela. Vrag, kako utrujena sem se zbudila zjutraj. Ampak danes je ze ok. Stolica je solidna, vzamem bicikl, dam oprati vso umazano perilo (1,2 kg) in se odpravim na potep po mestu. Kot pravi avtor (naj mi oprosti, ne spomnim se imena) knjige Kratka zgodovina skoraj vsega - zivimo v svetu mikrobov. 6 milijonov (ali 6 milijard?) razlicnih vrst mikrobov poznamo in mi mislimo, da ta svet pripada nam? ... En mali mikrobec velikega cloveka z lahkoto polozi v posteljo za ves dan. Upam, da sva se zdaj dogovorila naj me pusti pri miru. On po svoje, jaz po svoje. Aja. A je on s tem, ko sem ga jaz pojedla, umrl? Ali se je reinkarniral v kaksno novo obliko in bo skozi kanalizacijo prihrumel na povrsje nekje v Bangladeshu, recimo? Hm.