Bangkok, tukaj sem!

Imigration proces poteka bp. Prtljaga je tukaj. Morda se je listek PRIORITY, ki mi ga je navesil prijazen usluzbenec na Brniku, obrestoval. Ker v Dubaju smo bili za transfer malce na knap s casom. Zacnem lov za taxijem. Ugotovim, da so cene v povprecju za 20-30% visje kot pred tremi leti. Za 500 bahtov me nihce sploh ne slisi, za 600 se ze pogovarjamo. Menedzerka taxistov, ki je ze pridobila soferja, ki se ze pridruzi najini debati, pravi: Lady, listen to me, it's very traffic this hour. I have a very good diver. Very fast, very safe. Smejim se. Recem: I know he is a very good driver. I can see in his eyes. And I am a very good customer. Ona odgovori: Yes, I know. Smejimo se vsi. Tudi sofer. Zmenimo se za 650. Sofer mi nese rukzak, vroce je kot v peklu. Priblizno 45 minut voznje za 13€. Kar je ok, glede na to, da mi ljubljanski taxist ponoci iz Centra do Savca zna zaracunati postenih 9€. Ko je to storil, sem mu jih dala 10 in mu rekla, naj lepo spi. Prekleta ljubljanska taxisticna mafija! Pridem v sobico. Soba 412. Spomnim se na Jana Plestnjaka. Sledi tus in en krog do KhaoSan ulicice, ki je za vogalom. Backpackersko sredisce BKKja. Kupim adapter za elektriko. Ta je v sobi lepo dostopna – v nasprotju z letaliscem Minken. :) Vecerjam tezko zeleni PadThai, zraven pivce Singha (odlicno!), skocim se po toaletni papir in deodorant, pa sem. Pripravljena za spanje. Pricakujem jutro, ko se zbudim v Bangkoku. Zunaj je zur, horde belcev tulijo in se zivalsko opijajo. Avtorasizem se ponovi. Nebogljeni belcki s krhkimi Tajkami pod roko so se razsirili. Pojav se je razlezel med vse generacije. Pred 7 leti, ko sem bila tu prvic, ta scena se ni bila tako prisotna. Videl si parcke starih belckov in ljubkih Tajk, kjer so mi belcki delovali kot ostanki vietnamske vojne. Vojni veterani, ki jim je tu lepo. Mascevanje spominom. Pred tremi leti je bilo tega vec, tu in tam si videl belckaste mladce, ki na pogled niso znali steti do 5. Takrat sem si mislila, da morda jim doma v nasem krutem belskem vizualnem svetu ne rata pristopiti k dekletu in ga odpeljati domov. Danes pa --- skandinavski lepotci, italijanski fedri, zagoreli, lepi desci … Na vsakem koraku pod roko s Tajko. No, saj ne recem – ce gre za win-win situacijo smo lahko vsi srecni. Le da je posten deal. Zaspim ob ventilatorju, v spodnjem perilu. Po hrbtu se mi delajo potne srage, sprasujem se kdaj bo nabijanje techna pod mojim oknom nehalo …