open-hearted
Prihod novega leta od človeka simbolično zahteva vizionarstvo. Slepi nas in od nas zahteva, da imamo lahko prihodnost pod kontrolo. Sočasno pa nam sproža še slabo vest z zazrtjem v preteklost, za katero hoče, da obžalujemo vse, česar nismo storili v letu za nami. Klinc ga gleda, pa to novo leto, samo zmedo dela! Resnične prelomnice se dogajajo na običajne dneve, na nepomembne datume, ki postanejo pomembni. Pa še ti zgolj glumijo, da so pomembni, predvsem zato, da nas okupirajo v spominjanju. Z datumi pozabljamo na tukaj in zdaj ter se ukvarjamo s tistim takrat - vnaprej ali za nazaj. Datumi nas odmikajo od življenja, od nas samih. Izgubljajo nas.
Štetje. Je ena brezpotrebna stvar v življenju. Šteti korake, kilometre, število ur do naslednjega obroka, število sklec za lepše mišice, ur spanja in dela, minut jogginga, prebranih knjig, obiskanih dežel, preživetih let ... Štetje, štetje, štetje... Čemu? Če pa v štetju ni smisla. Postavljanje pravil človeka razcepi in oddalji od njegove esence. Naravni kontinuum ne potrebuje štetja. Ta se odvija neodvisno od številk.
Mirno se lahko odločim in v odnosu do številk prevzamem situacijo njihovega neobstoja. Uporabljam jih le zaradi komuniciranja z drugimi, medtem ko mi številke ne pomenijo nobene druge vrednosti. Ignoriram jih ne, zavedam se jih, jih aktivno sprejemam, a ne upoštevam v komunikaciji s sabo. Ker niso pomembne. Sem v njihovem svetu, a njihov svet ni v meni.
Avtokomuniciranje. Temu se po novem posvečam. Mislim, tako zdaj imenujem pogovore s sabo. Avtokomuniciranje. To je novega v tem novoletnem obdobju. Posvečam se modelu avtokomuniciranja, ki je poleg dihanja najdaljši kontinuum homo sapiensa. Vse življenje preživimo v komuniciranju s sabo, v glavo pa nam vbijajo, da sta matematika in zgodovina pomembnejši. Da so letnice zgodovinskih bitk, rojstev, obletnic porok in smrti nadjazovskih velikanov pomembnejše od življenja samega. Nihče nas ne uči, kako komunicirati s sabo ... Razen, da ... Moramo upoštevati 7 korakov do nirvane, 5 tibetanskih vaj, 30 minut dnevnega teka, 2 x tedensko meditiranje, 5 obrokov dnevno, ... A vse to nima prav nobene veze z življenjem kot je. Preprosto, jasno, nezahtevno in za vse enako. Le opravke imamo različne. Opravke, s katerimi iščemo večno srečo. Večnost pa obstaja le v ZDAJ. V tem edinem trenutku, v katerem se nahajmo. In ta živi brezčasno in brezprostorno. Preprosto smo v njem in on je v nas.
