Paris Hilton Day

Day1. Prislo je jutro, ko se zbudim v Bangkoku. Na glas se rezim. Ker sem si kakse 3 tedne pred odhodom doma rekla: Ma kaj, nekega jutra se bom pac zbudila v Bangkoku. Noc je minila le z nekaj zbujanji, zato se kar ok pocutim. Tus in nacrt. Ura je pol poldan. Ravno prav. :) Grem na masazo. 2 uri. Najprej stopala, kjer zaspim. Nato tajsko lomljenje. Vsak pritisk na tocko in stisk misice me zivalsko boli. Od grimas, ki jih pocnem, me Tajcek vprasa, ce sem ok. Sem, sem, It's perfect! Tretma razvajanja je res fenomenalen. Najprej mi je nezno umil noge - ta neverjetni tajski obcutek za dotik me ze od nekdaj fascinira. In tokrat moje telo ni obremenjeno samo s sabo. Prepusca se tem dotikom. Po pranju nog mi je podal obuvalo. Prado. Hahahahaha, izmislim si, da jih je za ime inspirirala dizajnerska Prada in gospodarprstanovski Frodo. Tretma se zakljuci s cajem, med srkanjem opazujem beauty-mucenje, ki ga Tajke izvjajajo nad belko. :) Po masazi zacnem lov na pre-payed kartico za Wi-Fi dostop do interneta. Ker sem vceraj v sobi ugotovila, da s kompjuterjem sedim na hot-spotu. A njihova on-line stritev nakupa ni bila na voljo, za kar so se opravicili, sem zacela z raziskovanjem in misijo: kupiti to prekleto kartico. Ahahahahaha, kaksna avantura. Grem v fansy-spancy hotel ViengTai, ki je cez cesto. Ker ugotovim, da so oni del tega hot-spota, saj do njihovega sajta lahko nemoteno dostopam. Vse deluje. Ogledam si njihovo ponudbo, kjer za 40€ dobis fenomenalno storitev. Mislim, da si bom pred vracanjem domov, ko sem spet v BKKju, privoscila ta hotel. Zakaj pa ne? No, gospodicnica na recepciji niti pod razno ne ve o cem ji pripovedujem, potem pa se ji zalesketa v oceh in me poslje v trgovino 7/11. Yes, si recem na poti. Jasno, v trgovinah imajo telefonske kartice in tudi internetne, valjda. No, nimajo. :) Imajo HighSpeed internet kartice za ADSL, ampak za Wi-Fi pa ne … Kar em seveda ugotovila edinole z mistery-shopper raziskavo. Pregledala sme vse mozne kartice, ki so jih imeli. Hm – imajo prepayed kartice za internet instalacijo za 30 dni z nekim browserjem. Bi kupila, ampak ni Wi-Fi, jasno. :( Poskusim jutri se 1x. Ker grem stavit, da mi to kartico v tem hotelu lahko priskrbijo. Ker so povezani s ponudnikom. Naj ga pa klicejo in se zmenimo. Pred tem si bom rezervirala sobo za 14.januar, nato pa jih prosila, naj mi to uredijo. Jim bom pokazala na kompjuterju, kaj hocem, pa bo. Sledilo je kosilo. Pri katerem sem si v glavi vseskozi dopovedovala, da se mi NIKAMOR NE MUDI. Indijska restavracija in moj ljubi vege-mix curry, garlic naan bread, green salad & sour lassi. Mislim, da sem pri okusanju blizu popolnosti. Aaaaaaaa, kako je to dobro!!! Na steni ob mizi je reklama za iPod starcuno, ki je 2m naprej. Dobis vse, kar ti srce pozeli na temo iPoda in iPhona in verjeti ali ne, dobis tudi skatlo, slusalke in garancijo. Bom jutri preverila cene. Po kosilu je namrec sledil pogum dneva: frizer! Treba se je znebiti strahu pred slabo frizuro. Tu, kjer sem, frizura nima veze. Itak imajo vsi enako. :) Za nase pojme, jasno. Tako me frizerka vprasa: What style do you want? Same? Recem: Same style, but short. Takoj je pogruntala, da sem ostrizena z britvico. Svaka cast. Njena britvica je up-grade britvica - v primerjavi z nasimi frizerskimi. Saj je vkomponirana v glavnik. No in s tako britvico je mala malica strici. Res. Kako sem se rezala, jebenti. Tukaj bi bila tudi jaz lahko frizerka. 2€, hvala, nasvidenje. :) Moja ocena frizure: Same, same, but different. Po frizeraju je sledil shopping. Rabim ocala in Tevice. Kupim D&G za 4€ (upam, da mi sonce ne skuri zenic) in Tevice za 13€ (isto kot taxi z letalisca). Paris Hilton Day zajema poznopopoldanski pocitek. Spim od 5PM do 8PM. Zbudim se in grem preverit transport do Kambodze (aja, vmes sem si danes dala izdelati vizo, vse ok, jutri 6PM jo dobim, 1200 (24€) bahtov – pa jo imas v enem dnevu), vidim, da gre bus izpred mojega guest housa. Super. Lahko grem na pivo, rihtat fotke in na lager pisati poste. Za vsak slucaj, ce jutri ne bo Wi-Fi kartice, moram izdelati sistem objavljanja. Ki ga pa itak rabim za Kambodzo. Sistem gre takole: fokte z blckbrrya potegnem na komp, obdelam, spravim v folder, tekst napisem v wordu, spravim v folder. Vse skupaj prenesem na USB kljuc, kjer so folderji urejeni po posameznem dnevu. Grem v cybercafe, ki je itak na vsakem vogalu in objavim stvari na blogu. Eto. To je ena izmed tokratnih potovalnih misij. Uzivajte! P.S.: Ko to pisem, je primere belcek-Tajka (old-school) za sosednjo mizo. Ujamem lahko le profil. :) Odidem, da skoncam Paris Hilton Day. Beauty tretma v sobi 412.