nedelja, 16. december 2007

Orangutani so resne zivali




Day6. Grucica postopacev cez cesto se zabava sama s sabo in s turisti, ki jih kot mimoidoce nagovarjajo. Mimo mene se sprehodi ornagutan (moski s prekomerno napumpanimi misicami, ki mu rokave razganja od bicepcov, oblecen v belo, z obrito glavo; v eni izmed rok, ki jih ne more spustiti ob telo, ampak mu strlijo v svet pod kotom 45stopinj, vodi svojo ljubko bejbiko v vrocih hlackah, s temnolasim konjskim repckom in JackieOnasis soncnimi spegli), ki je pravzaprav zelo nenavadna pojava za te kraje. Strli ven tudi iz populacije turistov. Z bejbi se sprehodita mimo postopacev, ko ga eden izmed njihi prime za roko. Orangutan mu jo izpuli iz objema. Postopac orangutana objame okrog pasu in ga stiska k sebi kot medvedka. Orangutan ga prime in odrine od sebe. Postopaski misicnjak vstane s stole in se zacne dotikati orangutanovih bicepsov. Uf, to je bilo pa zgelda obcutljivo polje. Orangutan svoji bejbiki, ki stoji par metrov stran, vrze rutko, ki je imel zavezano okrg zapestja, se obrne proti avtohtonemu misicnjaku in ga izziva k pretepu. Vsi postopaci se rezijo kot zmesani, kar orangutana se dodatno razjezi. S prstom pipne postopasko misico in odide. Vsi crkujejo od smeha, jaz pa zraven. Postopaci opazijo moje rezanje in mi zacno mahati cez cesto. Drug drugemu kazemo misice. Rezimo se kot strgani. Kajti postopac, ki s je prvi obesil na orangutana je imel telesno maso v kategoriji enega orangutanovega stegna, avtohtoni misicnjak pa obeh stegen in morda pol bicepsa. Bil je ples slona z musicami. Vrnem se k mojemu branju. Cez cas spet pogledam mojo opazovano skupinico, kjer poteka prava zabava. Domaca misica je ustavil se enega pripadnika belckov z bejbiko, ampak ta je pa car. Drug drugemu kazeta misice, avtohtonec dela se sklece, bejbika se rezi, jaz zraven, vsi si mahamo in se imamo fajn. Oddahnem si. Ipak nismo vsi belcki taki kreteni (pa saj pljuvanje po lastni rasi jemljemo s primerno distanco, kajneda? - zaradi cistejsega vidika, jasno). Minuto ali dve za tem se orangutan z bejbi vrne. Potrebuje taksi, seveda. Tuk-tuk drajver ju nalozi. Orangutan bejbiki pomaga v tuk-tuk tako, da jo s svojo zidarsko sapo prime za zadnjico in potisne na sedez. Res ljubko!

P.S.: Upam, da slaba kakovosrt fotk se doda k dramaticnosti dogodka. Mogoce me kmalu najame Nova za voyljanje in zalezovanje slovenskih pop-osebkov. No, Novi ze zdaj sporocam, da me delo zanje niti malo ne zanima.

1 komentar:

Unknown pravi ...

Hej jelly-metuljka :), lepo te je brati. No, fajn bi bilo, ce bi obcasno objektiv usmerila tudi vase. Lepo bi te bilo namrec tudi gledati ;). Danes sem malo motovilila po tvoji sobi in jo kao pripravljala za morebitnega gosta. Korak cez prag, eden tvojih CDjev in tvoja energija je zaokrozila. NORO!

miss U
*
i

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    arhiv avtodialogov

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.