Okuzba se traja

Lahkomiselnost – 2. del. Ce se po mirni noci zjutraj zbudis brez trebusnih krcev, to se ne pomeni, da jih ne bo ves dan! Vrag jih pocitraj, presnete zivali male. Kot ze vemo, sem vzela bicikel in odrovarila po mestu. Voznja poteka s skoraj nicno hitrostjo, saj hitreje ob tej vrocini ne gre. Grem si kupit klobuk. Moj naglavni siltasti trak je pac le sminka za branje zute stampe na plazi in niti pod razno kaksna zascita pred soncem. Uplen stojnice na starem marketu ob cesti vidimo na prvih dveh fotografijah. »How much?« - 3 $. »Do you give for 2?« - 2, 50. »2.« - Oh, 2,50. »2.« - OK. Pa smo kupili ganc Adidasov klobuk za 2$. Super je, ker ima protiodpihno vrvico. Ki se izkaze za koristno ze na obisku Narodnega muzeja. Na poti v muzej grem do Lotusovih vrtov. Tam ob kraljevi palaci samevajo in poleg tuk-tuk driverjev, ki se hladijo v senci gromozanskih dreves in mene – ni nikogar. Opazujem kacje pastirje, ki se mnozijo v zraku nad praznim bazenom. Smejim se, ce morda niso postekali, da je bazen prazen. 90 stopinj v desno od njih imata mama in sin-monk fotosession. Sobota je in mati je prisla na obisk. Monk v druzini pomeni druzbeno spostovanje in nekako se od vseh fantov pricakuje, da gredo za nekaj casa v tempelj. Vsaj za 14 dni (snelkurz :) ) – ponavadi potem, ko koncajo solo ali tik pred poroko. Le kaj jih tam ucijo? Lepi so; s pobritimi glavami jim oci se bolj zarijo in sijejo vate. No, nato se zgodi. Konec bozjega miru. Sedim na stopnici kamnitega cvetlicnjaka in prisezem, da sem pomislila, kdaj bo kdo uletel. In je. Student. Koncno nekdo, ki bi se le pogovarjal. Koncno nekdo, ki mi ne prodaja cesa. Jok, brate, zaboravi. Izmenjava par vljudnostnih fraz – vprasam ga, kaj studira? »Some Khmer subjects – mathematics (aha! – sem vedela, da je njihova matematika drugacna od nase :) ), chemistry, computers and history of Angkor Wat. Star je 20 let. Iz enega izmed A5 zvezkov, ki jih drzi v roki potegne A4 list. Njegov brat je menih in fura English School. Poleg lista potegne ven se fotke. Otrocicki, ki se ucijo anglesko. Ja kako fajn. Od cesa se pa zivi ta sola? »Well, volunteer teacher and you can donate something. It's up to you. Here, you see.« Obrne list in zadaj je seznam veselih turisticnih donatorjev. Z imenom, priimkom, donirano vsoto, e-mailom in podpisom. Primaknem 2$. Vec nimam. Ker mi jih bodo vzeli 8$ za vstopnino v Narodni muzej. Eto, se podpis in 15-minutni studentski prijatelj se pobere v solo. Ob 13h se mu zacne. In traja do 17h. Jaz pa grem v Narodni muzej tamle preko ceste. Megalomanska zgradba, objekt, katerega otrvoritev je bila 12. decembra letos. Kambodza je torej letos dobila Narodni muzej. 10 dni nazaj, ce smo natancni. 20 000 kvadratnih metrov povrsine. Vse disi po novem. Zgradba se ni dokoncana. Manjsi logisticni zapleti od parkinga do vhoda. Izjemno prijazno osebje. Fenomenalna anglescina. Ostri varnostni ukrepi. Zbirka pa … Jaw dislocator. Najprej gres v Briefing Room, kjer ti zavrtijo film o muzeju. Da sploh stekas kje si in kaj ponuja. Super. Nato pa … … … Galerija 1000 upodobljenih Budh. O, mater! Stopim v sobo, ko mi odpade spodnja celjust. Varnostnik ali varuh ali kako bi rekli mozakarju, ki varuje galerijsko sobo mi ob vstopu rece: »Are you surprised?« Oh, boy, verjemi, se kako. Matermilo! Ukradla sem trenutek, ko je varuh imel opravka z Japoncicami, ki so seveda nekaj motovilile notri in ven in sem in tja in … Jaz tacas naredim – skljoc. Ampak je totalna podrtija ta skljoc. Tako sem kar neki casa razmisljala ali sploh objaviti, poleg tega pa sem ze na lokaciji gruntala, kako to bozanskost opisati le z besedami. Stotine malih kapelic vdelanih v steno, z rjavim frontalnim delom, oranznim notranjim, osvetljena vsaka zase in v vsaki – razlicen Budha. Uaaaauuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu!!! A M A Z I N G. Smo razumeli navdusenje, ne? :) Ampak to ni nic, bo treba v Angkor National Museum kar na lastne oci. Res. Muzejsko popoldne mine z nekaj izleti do WCja, kar mi ni vsec. Potolazi me mali shopping v muzejski trgovini – ki so moja sibka tocka. Tezko zapustim muzej ali galerijo brez nakupa malih pizdarijic v zadnji ogledni sobi kulturnega hrama – trgovini, seveda. Kaj hocemo, kreditno kartico imajo … In punce znajo prodajati. Kar jim tudi povem. Rezijo se kot zmesane. Na poti do doma (aha! – dom, Smiley je ze kar dom!) naletim na transparent ob cesti: Festival Idej! Svaka cast! Blizji pogled odkrije se iniciatorja festivala – glej, glej, moj bivsi delodajalec Ogilvy. Svaka cast! Zalosti me edinole dejstvo, da transparent razglasa festival v Siam Reapu v casu letosnjega jan-feb in je tako le ostanek polpretekle zgodovine. Smo pa ze v casu, ko bi Ogilvy moral ze posteno razglasati prihodnji festival. Januar bo tukaj cez dober teden. Upam, da ni bil le muha enoletnica in prihodnjega festivala ne bo. Pridem domov. Padem pod tus in v posteljo. Krci postajajo frekventnejsi. Pojem buckino juho, kruh in kuhan riz. Grem spat. Zbudijo me krci. Aaaaaaaaaaa, presneti mikrob, ajde, obleciva se, greva na koncert klasicne glasbe! Zdelo se mi je, da mi glasba v zivo zna pomagati. In na sporedu je celisticni koncert, s preigravenjem Bacha in Beatocellija. Ob prihodu v Siam Reap sem opazila plakate, ki kricijo: CONCERT, every Saturday 7.15PM, by Dr. Beat Richner, for children. Hm. Njegovo ime sem opazila tudi na tabli ob otroski bolnisnici in sem mislila, da je pac en tak nas Peter Drzaj. Ampak ne! DR. BEAT RICHNER JE ODSLEJ POLEG JACKA JOHNSONA MOJ IDOL!!! Vec o njemu in njegovi dejavnosti kdaj drugic, saj je tule ze dovolj teksta in se bo njegov pomen razgubil. Morda le se to, da sem mislila, da so na koncertne plakate pac narobe napisali Boticelli in da clovek poleg Bachovih celisticnih ekspertiz prepeva se Boticellija. Nak. Beatocello je skovanka, doktorjev nickname in prihaja iz njegovega imena ter cela. Njegovo umetnisko ime, pod katerim ustvarja svoje avtorske komade. Ampak dr.Beat Richner je najprej otroski zdravnik. Kaksen car! More info: www.beatocello.com. Respect! Po koncertu zopet padem v posteljo. Ogledam si film na DVDju, ki sem ga kupila po koncertu. Njegov naslov: Blood or Money. Fenomenalno! Mojemu mikrobu napovem antibiotike.