S Kitajcem sva sla malce naokrog. Predvsem pa sva nasla Epic Art Cafe, ki sem ga iskala vceraj ves dan. Tam se namrec lahko prijavim za prostovoljno delo, ker se bom pridruzila prostovoljcem, ki popravljajo domove oslabelih ljudi. Sicer tipa, ki je zadolzen za projekt danes ni bilo tam, tako da jutri poskusim znova. Fizicna aktivnost bi me razgibala in prefokusirala misli. No, upam, da se jutri najdeva. Ce pa ne, bom pac vsako jutro hodila v ta cafe na zajtrk, ker gre 50% kesa v podporo gluhim in invalidom, ki v kaficku tudi delajo. In je ful kul, ker imajo menu narisan z znakovnim jezikom. Le kdaj bomo v Ljubljani imeli kaj podobnega?! V kaficu sem kupila tudi 3 DVDje, ker je danes popoln dan za polezavanje, gledanje filmov in branje knjig. In ker bo Buddha kmalu umrl, sem kupila se 2 knjigi (50 evropskih filozofov in Geografija misli - prva je jasno za kaj gre, druga pa razlaga razliko med Zahodnjaki in Azijci). No in ker so v knjigarni imeli DVDje po 1$, sem kupila se 3 tukaj. V upanju, da bo od 6-ih zaprasenih DVDjev delal vsaj eden, grem zdajle pocasi domov.
Ker pisem vse te objave, pozabljam, da zelo malo govorim. Moji dnevi tukaj potekajo pretezno v tisini. Govorno komuniciram le pri jutranjem pozdravu v hisi, narocanju hrane (pa se to vcasih pokazem s prstom na menuju) in kupovanju necesa. Ostala komunikacija s soljudmi poteka s prikimavanjem in nasmehom. A ker veliko razmisljem in se ogromno pogovarjam sama s sabo v sebi, imam vcasih obutek, da imam suha usta. Res. Tako kot zdajle. Ker se mi zdi, da sem toliko govorila ...
Vceraj pred spanjem sem tako trenirala odklop sluha. Ker je nekje v daljavi potekal khmerski party, je to kar rohnelo in bucalo. Nasploh so Khmeri glasni ljudje. Redkobesedni, ampak kar glasni. No in sem poskusala izklopiti sluh, da zaspim v miru. Ne vem ce mi je uspelo, a zaspala sem. :)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Twitter Updates
dobrodelnost
cagr
arhiv avtodialogov
-
▼
2008
(306)
-
▼
januar
(36)
- Če kaj, me je strah rutine
- Knjiga o ustvarjalnosti je legalizirana
- VBG little black book
- Podaljšek penisa
- Nothing to say
- Humanitarnost aka Unicef
- Naložba v MNZ, DURS in SKB
- Slabo bloganje / vikend&prosti čas
- Preveč hrupa za prazen nič
- Življenje ubija.
- Zadrega v žepu
- Umrl
- Postpotovalna nagrada
- Kako pa kaj zajci?
- O željah
- Javni razglas
- Priznam
- V urednistvo smo prejeli vprasanje o zevajocih pro...
- Servus
- Potovanje je v srcu
- Bangkok po starem
- PP
- It's up to me
- Kampot pa po svoje
- Fashion Khmer
- Pa drugace?
- Branost pada
- Na plazi
- Lost
- Brez naslova
- Cambodia Daily
- Iz visece mreze
- Vetrovno in pretezno oblacno
- Imam sopotnika
- Nevidno Silvestrovo
- Slapovi »Ni-jih«
-
▼
januar
(36)
3 komentarji:
sedaj ti lahko končno voščim tudi jaz, četudi vse, kar ti želim, že veš. ampak zakaj se ne bi letos od vsega tega uresničilo več kot druga leta? potem pomni to leto po vsem dobrem, ki se ti bo še zgodilo.
ne vem zastopš, takole pahnjen v sanjavost po vsem zamujenem prebiranju, si pravzaprav želim, da bi lahko za kak dan uletel k tebi, pa si ne morem kaj, da ne bi moja nečimrnost pihnila skozi nos, pha, pa kaj! kak dan! my ass!za dva tedna, pa se lahko pogovarjamo.
sicer pa tale spremenjeni datum ne prinaša veliko novega - spet se bom enkrat junija navadil pisati pravo letnico. tudi danes se ukvarjam z istim. kaj bomo pa danes jedli? no, škampi ne bodo, kaj še lahko eliminiram?
kmalu ti skuham, kar hočeš - po khmersko prepuščam izbiro. kajti človek je kralj, če to zna biti in ne, če mu je dano. ampak za začetek naj bo oboje - saj veš!
bodi dobro. tudi ko se ti ne ljubi reševati sveta.
m
hej, s&z iz brloga DigitaLovcev, vidm, da se pucaš, tkole mentalno, to je dobr... drugač pa pri nas vse po starem, počas smo začeli spet delat... inventura pa to... lepo se imej!
Viducci, brate moj ... Ne trebamo mi da pricamo, je li?
Andrej, rotvajleru, pozdravi mi ljepo sve one koji intervenisuju lov na digital. Kao sto znamo, kad budemo uhvatili taj onaj digital, opet cemo biti ljudi. :)
Objavite komentar