Pescena plaza v Sihanoukvillu je perverzno lepa in vulgarno polna kot vsaka pescena plaza. Poleni te do te faze, da komaj zmores premik v morje. Pa se to te tisci na lulanje, drugace tega ne bi pocel ... Zamislis si milkshake, polnega sadnega okusa, masazo med katero zaspsis in ker zenski vztrajata, da mi populita dlake na nogah, se grem se to. Obrt puljenja dlak poteka z nitko, prsti in usti. Predhodnica brivskih pripomockov. In ta obrt na tej plazi se ni mocno razvita, zato so moje noge dobile mnogo obiskovalk, ki so prisle na ucno uro. Vsi bogovi v meni, kako mi je bilo nerodno!!! Pot nazaj je trajala 3 ure. Zato danes komaj hodim. Voznja po temi, med napadalnimi musicami in soferjem, ki je imel soncna ocala, asfalt poln lukenj in grbin, krave, ki se pojavijo od nikoder in obcestne hiske, kjer kopice sovascanov gledajo zajfarice. TV je v tukaj ruralih predelih se vedno kolektivni medij. Kot pri nas konec 50-ih in kasneje, ko so se ljudje zbirali pri sosedu, da so gledali Bonanco. Nad mano pa nebo, prebodeno z zvezdami, da je zgledalo kot srebrn pajcolan.
Nekje na poti do plaze, po uri in nekaj voznje, sva se ustavila, da sofer kupi kosilo. Bila sem atrakcija. Pristopil mi je moski in ponudil cigareto. Ponudbo sem sprejela. Malce sva poklepetala in ob odhodu mi je rekel: I whish you a long life. Ja, tocno tako. Hvala, tudi tebi, stari. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar