Lost

Prisel je sosed s colnom, z druge strani reke. Resevalni jopic sem si dala pod rit, kapitan pa nase. In smo sli. Na lov za Skrivnostnim otokom. Kjer se reka zlije v morje se spremeni pogled. Na odprto, na odprto. A Skrivnostni otok so ze precej pred nami odkrili Korejci in Anglezi, ki so ga ze skoraj vsega pokupili. Leta 2010 bo tu stal turisticni kompleks. Cesto do tja ze gradijo, saj je do danes dostop mogoc le z mopedom in colnom. Nekaj zemlje je sicer se naprodaj, o cemer prica direktni marketing z zakolicenimi oglasnimi tablami. Otok se imenuje Palm Island, a ni v obliki palme, kot dubajski cudez. Poseljen je s kaksnimi 15-imi hiskami, ki pa – kot receno – bodo kmalu dobile sosede. Zaenkrat vode na otoku ni. Za 100 kvadratnih metrov je postrebno odsteti 20$. Vsaj kar se tice zemlje, ki je v lasti druzine, na katere posesti smo parkirali nas coln. Nic kaj posebej smesnega se ni danes pripetilio, razen morda to, da sem za zajtrk jedla nudle s kalamari. :) Med vsemi morskimi sadezi hrepenim po sadju iz sadovnjaka. Vsa eksotika, ki sem jo okusila je zelo sladka. Ime poznam le od duriana, saj tisto, kar sem mislila, da je marakuja, to ni bilo. Zgledalo je kot okrogel jajcevec, okus je imelo kot grozdje z mlekom in imelo je 8 peck kot jo ima marelica. In to ni marakuja. Aristotel in Konfucij me ze rahlo utrujata, tako da bo jutrisnji dan na plazi v Sihanoukvillu pravi odklop. Do tja je 2 uri z mopedom. Aja, pa ta srednji druzinski moski in njegova zena sta me danes presenetila z racunom. Ker – gre mama jutri z jutraj v Phnom Penh in ce lahko jaz placam to do danes. Ze dva 2 dni razmisljam, da bi bilo dobro narediti en vmesni cas, da malce vidim, kako stojim s porabo proracuna. In glej, danes je prisel sam od sebe. Najprej mi ni bilo jasno, kaj ima moj racun veze s tem, da gre mama jutri v Phnom Penh… Pa se mi je posvetilo. Jasno, denar rabi. Ni tukaj varcevalnih racunov in denarja na zalogo. Denar krozi. Mama gre v Phnom Penh zato, ker pride njena sestra iz Svice. Pa tam prespi in pride naslednji dan nazaj. Tako se mi je tudi sestavilo kdo je lepotica na porocnih fotografijah z nase sorte moskim, ki so razpostavljene na omari v kuhinji. Bi bilo zanimivo, da pride Svicarka sem, da vidim, kako to zgleda. Ceprav se danes ni zgodilo nic posebnega, vidim, da se je zgodilo marsikaj. Med drugim me je zvecer na poti do doma ustavil mladenic na mopedu, da bi malo poklepetal. No, pa dajva. In mi je pokazal svoj zvezek za kitajscino. Tezka je tale kitajscina, pravi, tezko je pisati, ampak je pomembna in dobra zame. Tako kot anglescina. In se ucim anglesko, ceprav zdaj bolj malo, ampak anglescino si je lahko zapomniti, kitajscino pa tezko. Ampak ko pa bo znal govoriti kitajsko, se bo morda zacel uciti tajsko. Eto. That’s the spirit!