Kar naprej nekaj lažemo.
Laži so različne. Ogromno jih je. Mislim – veliko kategorij poznamo. No, vsaj tri.
Ene so sprotne, teh sploh ne zaznavamo, druge so naštudirane, da si olajšamo situacijo, tretje so tiste, ki nas jebejo v glavo. Ker vemo, da smo jih izbrali zgolj iz strahopetnosti. Iz strahu pred resnico.
Najbrž je z lažmi tako, ker je resnica vedno kruta, saj je daleč od znanih in logičnih predstav, ki jih imamo v glavah. Predstav o nečem, kar nismo. Predstav o nečem, kar mislimo da naj bi postali.
Resnica pa ni plod predstav. Je tisto skromno bistvo globoko znotraj, proti kateremu hodimo, ne vedoč kaj je in ali ga kdaj srečamo …
P.S.:
Lepo prosim bronhitis, naj me popusti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar