torek, 19. februar 2008

Priznanje budizma v javnosti

Prejšnji teden mi je dopoldan večkrat zvonilo na vratih. Nisem odprla. Niti vstala od pisalne mize in skozi kukalo povohala, kdo le bi nemara bil. Ne. Nič od tega. Ignorirala sem prav profesionalno. Narediš se, da nič ni, pa stvari minejo, a ne?

Jok brate, zaboravi!

Sobota dopoldan. V postelji z računalnikom. Počasi se prestaviva v dnevno. Gledava smučanje, pijeva kavo. Vse super. In ... Pozvoni. OK. Paranojične misli so že čez teden rohnele, da mi bo težil sosed, kako da je naš pomivalni stroj preglasen. Po novem tudi pralni stroj, saj je ta prešel v akrobatske vrste in skače po kopalnici. Ok, soočim se s svojim strahom. Čez glavo si poveznem kapuco in ... Odprem. 2 ženički. 65+ in 45.

- Dober dan, zadnjič smo že bili pri vas in smo vam pustili revijo v nabiralniku. Ampak niste bili vi doma ... (Bila sem. Pozvonilo je na domofon, mislila sem, da sta starša, a bili so oni.) ... - Ne, pravim, najbrž res ne. Več nas živi tukaj. - Bil je nek moški glas ... , nadaljuje mlajša. - Težko, rečem. Moški tu ne živijo. (Zaslišim se, kako prodajam koncept ženske komune Amazonk. Notranji smeh: ha, ha, ha.) - ... in v nabiralniku smo vam pustili eno revijo, da si lahko preberete o Bibliji. (Iz torbe potegne ves letnik revij Stražni stolp in Prebudite se!). ... Pogovor poteka o življenju in bogu in super knjigi Bibliji ... In kar naenkrat izstrelim: Ampak veste, jaz sem budist. (Tišina. Veliki pogledi. Še sama sebe sem debelo pogledala, kaj blebetam). - Aha, budist ste, pravi mlajša. - Potem pa mi povejte, me prevzame starejša, zakaj je na svetu toliko religij, ko pa je bog samo eden in od vseh. - Religije so nastale iz različnih razlogov, največkrat kot orodje za razlago življenja, njegovega nastanka in smisla, ampak od nastanka krščanstva je njihov smisel kapital. One so v rokah kapitala, kdor ima denar ima moč in kdor ima moč, potrebuje čredo ovac, da jim lahko vlada. Religije nimajo veze s srčnim predajanjem svojih vernikov. Bistvo je, koliko se nabere v tisti posodici, ki jo mali fantki nosijo naokrog po koncu maše. In koliko papirjev se zatakne okrog insencev in koliko se pusti v tisti škatli na vhodu v džamijo in ... da ne omenimo scientologije, kjer ti kar določijo, koliko moraš prispevati glede na lastne dohodke, ... (Lastni recital, ki ga poslušam tudi sama, je tako lepo artikuliran in me res preseneti. Gre za mojo prvo konfrontacijo z Jehovci - kot jim pogovorno rečemo ... ) - Povejte mi, nadaljuje Cirila (starejša), pa vi kot budist priznavate Jezusa Kristusa? - Seveda, pravim. Najpomembnejše je, da širimo ljubezen. To je edina možnost za nas. - To pa je res, pravi Ljuba (mlajša). To ste pa lepo povedali. - Potem tudi vojn ne bi bilo, reče starejša. Veste, mi ki smo preživeli 2. sv. vojno, vemo, koliko gorja lahko človek povzroči sočloveku. Saj ... vse se je začelo l. 1914, ko je bila 1. sv. vojna. In takrat so padle prve civilne žrtve. Pred tem so se borili vojaki na frontah, takrat pa je zlo udarilo po civilih, veste ... (Na tem področju sem švoh. Dlje od Gavrila Principa in Sarajeva težko pridem.) - In veste zakaj mi je budizem všeč?, avtistično nadaljujem pogovor ... (Ne morem verjeti, da stojim na odru in igram budista. Obe me v pričakovanju pogledata.) Ker ne goji kulta osebnosti. Ker ne gre za čaščenje boga, ampak nauka. Ker ni najpomembnejši bog, ampak nauk - 4 resnice življenja. Ker gre za pot in ne zapovedovanje, ker ne gre za to kaj je prav in kaj narobe, ker je nekaj slabega znak za nekaj dobrega, ker človeku nihče ne grozi s peklom ... - Ampak naša vera je edina, kjer sta moški in ženska enaka, pravi mlajša. Najprej je bog, potem pa smo vsi enaki. - Ampak vaš bog je moški, rečem. - Ja, ampak tudi on je eden izmed nas. Je samo nekdo na vrhu. - Vendar je moški. Lahko bi bila ženska. Pa ni, da se razumemo ... (Zdaj ju imam že precej dovolj. Konec je nasmihanja eden drugemu, lepo smo se pogovorili, ajde, grem jaz pod tuš in te stvari ...) ... - Ja, lahko bi bila ženska, pravi mlajša. - Zdaj se bom poslovila, rečem. (Mlajša že pripravlja sveženj Stražnih stolpov in mi jih poda) - Ne bomo vas več obiskovali. Hvala za lep pogovor. Tole pa je za vas. - Pri nas so te stvari zastonj. Kar nam je bog dal, je dal brezplačno in zato dajemo tudi mi brezplačno naprej, zaključi starejša. - Si boste lahko prebrali, če verjamete v Biblijo, nadaljuje mlajša. - Najlepša hvala, rečem. Bom prebrala. Z veseljem. - Ne bomo vas več obiskovali, ponovi mlajša. - Hvala, rečem jaz. Nasvidenje. - Nasvidenje, pravi mlajša in obe stopita proti dvigalu. Mlajša se obrne: Hvala, ker ste tako pozitivni. Nasmehnem se. Zaprem vrata.

V življenju se mi še nihče ni zahvalil za to, da sem pozitivna. Evo. Jehove priče so to storile prve. Upam, da še kdaj pridejo ... Ker je res lep občutek, ko se ti nekdo zahvali za pozitivnost.

Da je krščanstvo lep konstrukt in odličen projekt človekovega uma, ni dvoma. Da je izmišljija in čudovita pravljica, to niti nima veze. Zgodba je prodana. Kupuje se jo širom po svetu. Prehaja iz generacije v generacijo, drži se že vemo koliko časa. Odlična zgodba, z odlično distribucijo, ki se odlično živi od svojih uporabnikov. Šolski primer vrhunske blagovne znamke, kjer se večina marketinga zgodi od ust do ust uporabnikov. Zastonj! V bistvu je takole: uporabniki plačajo blagovni znamki, da jim pripoveduje svoje zgodbe, ki si jih nato brezplačno pripovedujejo in obnavljajo med sabo, s tem utrjujejo pozicijo blagovne znamke in zgodbice tudi širijo preko meja svoje skupine ter tako ozaveščajo o blagovni znamki in pridobivajo nove uporabnike. V prvi vrsti svoje otroke. Popolna mehanika nagradne igre = dobitek za vsak nakup: ... in odpuščeno je tvojim grehom ...

op.p.:
Tema je pavšalno in podiagonalno obdelana. Z mnogo luknjami. Gre bolj za to, da sem za Jehove priče še en budist več v mestu in en minus potencial zanje. :)

2 komentarja:

Sovica Oka pravi ...

Odlično spisano, odlična ideja o Jaz sem pa budist!

:D

t.adejab. pravi ...

gracias. :)

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    arhiv avtodialogov

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.