Si zjutraj kdaj zastaviš takšna vprašanja? Da navsezgodaj izbereš svojo dnevno naravnanost? Včasih sem to počela, zdaj pa imam po pop-psiho-get-well-metodah v zavest že skoraj povsem vsesano pozitivnost, tako da sem več ali manj obsojena nanjo. V smislu: sem pozitivna, lepa, pametna, zabavna in danes je moj dan. Kar je vsakodnevno težko ohranjati. Saj smo obsojeni na srečevanje neštetoterih idiotov, ki nas skušajo posrkati s svojo butasto karmo. Naj jim ne rata! Težko je preskočiti svojo nataknjenost, ki včasih tako paše. In tudi pristoji mi. Ko se iz ljubke, prijazne, zabavne in nasmejane osebe prelevim v nesramno, zlobno, zbadljivo, porogljivo, vehementno, superiorno in arogantno osebo. Ahahahahahahahahaha. Znotraj sebe, v svoji čudoviti notranjosti je vse mogoče. Vse je dovoljeno. In z ljudmi lahko počnem kar hočem. Te navijem okrog prsta? Se ustrelim v glavo pred tvojimi očmi? Te strastno poljubim? Vzamem v naročje? Nahranim? Ti povem, da mi greš na jetra? Te objamem in ubijem? Ali pa ... Kaj pa če preprosto pozabim nate? Lahko te tudi pomiljujem. Navsezadnje izberem ljubezen. Ker je to edini smisel.
Vse je fikcija. Verjemi kar hočeš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar