... naj se imam neskončno rada ali naj svojo narcisoidnost še malce pogojujem? Da mi ne zraste greben in se ne izjalovim.
To je uvodna misel v samospoznavanje samozavesti, ki nam pretežno načenja zdravje, povzroča poškodbe, žalost, dvome, paniko, paranojo, hipermačoidnost, hipernarcisističnost, velefukoidnost, neumrljivost ter brezpogojno ljubezen in vse te dogme, ki izvirajo iz taistega vodnjaka. Zato se vprašanje glasi: Ali je samozavest škodljiva (ker jo kot tako večina dojema - saj je percepirana skozi drugega, namesto skozi sebe; kajti - najprej jo vidimo pri drugem in nam gre na živce, saj je za samozavest potrebno imeti jajca; tako je v splošnem s samozavestjo, priznajmo si;) za kakovostno življenje posameznika in kaj se z njo zgodi na individualnem nivoju? V bistvu sta tole 2 zelo kompleksna vprašanja ... (sklanjam namerno tako ...)
Zato se vrnimo na točko, kjer rečem, da je brezpogojna ljubezen - dogma. 10 vrstic teksta višje ...
Kdaj in kako vemo, da ljubimo brezpogojno? (ps: da se razumemo - gre za LJUBEZEN, ne zaljubljenost in ne ekskluzivno ljubezen do druge osebe, temveč za LJUBEZEN kot tako)
a) ko ne mislimo le nase, temveč na drugega
b) ko ne mislimo le na drugega, ampak na ves svet, na vse življenje
c) ko ne mislimo le na drugega in na ves svet, ampak tudi nase
d) ko razumemo, da misliti, po naše pomeni čutiti
e) ko čutimo, brez da mislimo
Grem. Pojdi z mano. Lepo je za popizdit.
Je mar to ta ljubezen, po kateri hrepenimo vse od rojstva? Ali me ta še čaka? Ali ta vseskozi je in je ne vidim? Ai to sploh obstaja? Ali se to sploh da povedati?
Ajde, gremo. Pa da vidimo ... Čeravno smo vseskozi slepi.
3 komentarji:
kako vemo, da....
f) ni odgovora;)
kar, blog pomagaj! ne pomeni, da se nehamo spraševati.
še posebej se ne smeš nehati spraševa-ti, ti
jelly metuljka
ker na vprašanja, ki si jih ti zastavljaš neredko najdemo odgovore na vprašanja, ki si jih sami ne znamo, upamo, nočemo
zastaviti;)
blog pomagaj!, ... ahahhahaahhaaaaa
vprašanja pa ... : vprašanja dojemamo povsem zgrešeno. vprašanja so tukaj zato, da sprašujemo in ne da dobivamo odgovore. spraševati se je fajn zaradi vprašanj samih in ne zaradi iskanja odgovorov. tisto, kar mislimo, da so odgovori, so le interpretacije vzroka vprašanj. ima to razmišljanje kakšen smisel?
saj ti, sploh pa TI - še predobro veš, kako težki so zame vsi ti psiho-testi v raznih revijah. ker od a) do d) redko ponudijo moj odgovor na njihovo vprašanje. in sploh, pri podajanju možnih odgovorov niso ekzaktni ...
:) vsepovsod ena sama ljubezen.
upam, da se nikoli ne preneham spraševat .... o, blog pomagaj, da se to ne zgodi ... o, prosim ne ... :)
Objavite komentar