Včeraj z vlakom domov

Ne da na avtu še nimam zimskih gum. Tudi registriran še ni. Zato je včeraj pešačenje prešlo v vožnjo z vlakom. To je tudi privajanje na azijsko življenje v prihajajočem mesecu. No car, no worries. To je zdajle moj trenutni slogan. Razmišljam o misiji potovanja. Brezčasnost vsekakor. Angkor Wat, vsekakor. Fotkanje vsekakor. Snemanje? Ja, bi, vsekakor. Zato razmišljam o nakupu kakšne male HDD kamerce, ki bi ji zvok vsaj približno dobro delal. In da je čim manjša in da jo lahko dam v žep. In da je 3CCD in da lepo paše v roko. In da ima vsaj nekaj manualnih nastavitev. Še malo in vlak bo speljal. Zraven mene sede punca. Čez čas nekomu pomaha. Do naju pride Špela. Long time no see. Like 7 years … Vlak je krenil.