četrtek, 8. november 2007

Lučke, ki ne gredo iz glave


Magično je. In veliko dela se obeta. Rusi prihajajo, čez en mesec bom v Kambodži. Točno vidim, kako se bom kar nekega jutra zbudila v Bangkoku in nič mi ne bo jasno. Komaj čakam tisti vonj, luknjaste poti, riž in potne srage, na katere se obeša prah. Mmmmmmm. Do tačas pa v magiji cerkniških poljan in njih čudežev. Amen.

Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    arhiv avtodialogov

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.