petek, 16. november 2007

Strašljivo

Z Emine klepetam dve uri na msn. Kosovo. Potem se (še) eno uro. Potem ti dve časovni dimenziji tekstovno prenesem iz msn v word. Dobim 19 strani v fontu 12. Strašljivo. Zmanjšam na 8. 13 strani. Strašljivo. Koliko si imamo ljudje za povedat. Ko pa se vidimo in se imamo, da smo skupaj, se nam pa zdi tako lepo, ko ne govorimo in smo skupaj v sami tišini ... in si vse povemo. Jezik je res nastal zato, da ljudje lahko ubežimo od svojega bistva. Žalostno lepo. Da pa ipak to lahko imamo. Oboje, pač. Jezik in bistvo. Včasih brezpotrebno. Oboje. Jezik ali bistvo. Ljubim vaju, ljubezen. Moja. Rumi, kdaj bova naredila prostor in čas, da si prideva še bliže? * lpt

Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    arhiv avtodialogov

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.