Torej: vprašanja - kdo sem, kaj sem, kaj vem o sebi iz svoje preteklosti, kam hočem naprej, kje se vidim, kaj mi je všeč, kaj je dobro zame ... in ves preostali eksistencializem, je posledica človekovega večnega vprašanja, ki se dotika avtorazlage nastanka življenja in razumevanja sveta, v katerem se nahajamo.
Da človek razume kakšno stvar, si seveda izmišlja vsesortna pomagala. Da mu je lažje. Kar se mi zdi zelo smiselno. Izmislil si je religijo, filozofijo, sintetične droge, alkohol in vse te opijate, šoping centre, ... itd.
Vedno, ko se znajdem na razpotju, ko nekaj vleče v eno smer, drugo v nasprotno, tretje izključuje prvo, ki pa je pogoj in potem pride še četrto, ki je odvisno od druge osebe ... in naenkrat ne vidim ničesar in sem brez vseh možnosti, takrat pod vprašaj postavim svoj cilj. Se znova vprašam - Kaj mi v življenju resnično pomeni? Za kaj se gre? Kaj želim doseči? In pot se prikaže ter odgovor o njej, po kateri naj krenem, pride sam od sebe ... Kozmično vprašanje: kaj je moj cilj v življenju? je fantastično pomagalo za razumevanje stvari in sebe. Super deluje tudi kot motivator in indeks življenjskega smisla.
Vprašanje: Kaj je moj življenjski cilj? uporabljam kot opomnik, ki se sproži vsakič, ko me v mislih zanese na samodestruktivna, negativna, brezvezna, neumna stranpota. Na tak način lahko hipno spremenim naravnanost in gledišče, kar pomeni - verjamem - da s svojo zavestjo vplivam na nezavedno in tako sem na dobri poti, da usmerjam tudi svoje nezavedno, preden to useka na površje. Tako se spreminja miselne vzorce. Drugače ne gre.
Gre za: absolutno svobodo, notranji mir, večno veselje. Amen.
Buh je u usakm ud ns.
P.S.:
Od masaž iz toplic imam muskelfiber. Bi bil musklfiber pravilno - vročične mišice?
Ni komentarjev:
Objavite komentar