Četrtek
Bila je tista noč.
Ko opazujem veje drevja v jutranji zarji in nji vetru.
Ko čakam prižiganje luči v sosednjem bloku.
Nocoj je veter bil nemiren.
In veje si še ne opomorejo od sunka,
ko jih že naslednji zaobjame. In vrtinči.
Ko napolni me nespečnost in nje radost.
Nocoj se zopet čutim.
Dobro jutro, ti, ki me prebiraš.
Če si nanj pozabil, bilo je. Veš. Jutro je vzklilo.
Veke so se vzpele in zadah je ven udaril.
Ko niti veš ne, kaj prinaša dan.
Ljubim te.
Ni komentarjev:
Objavite komentar