Čiv - čiv

Čiv - čiv - čiv - čiiiiiv - - čiv, čiv.

Točno tako ob tejle uri čivkajo ptički v Savskem naselju v Ljubljani. In oni najbrž sploh ne vedo za nas.

Čiv - čiv - čiv - čiiiiiv - - čiv, čiv.

Ajde - ljudje - ljudje - al smo - al nismo?

Saj, da se ptiči sprašujejo o svoji čivkasti naravi, ni dvoma. Ampak da ljudje ne čivkamo kot ptičiki, to pa ... Res je, da jemo kosmiče in te semenkaste vlaknine z oligo-hidrati ter vlakninami ...

So me danes vprašali, če se mi kaj meša?! Vprašali so me vsi ti ljudje v meni ... Pa smo rekli sami sebi: DA! Meša se nam. Kaj boste pa sedaj?! Žuboreli kot potok, prebrali časopis, opravili svoje delo in se v temnemu kotičku spraševali - ej, ma kaj me sploh kdo pozna?

Ne, bomo družno ugotovili. In naj že enkrat ne iščemo odgovora onstran sebe.

Ne, se bo slišal hlipek glas, kaj premalo sem močan, da bi me kdo upošteval?

Sploh ne, ne gre za moč. Gre za srce, a veš.

Aja.

Ptički v Savskem naselju so pač močna sorta. Kadar ne igrajo kart na havbah avtomobilov pred blokom - žvužvižgajo kar tako. Iz lepote življenja. Kadar tam igrajo karte, me itak ne slišijo ... Nocoj, pa ... oh, nocoj ... Ko mesec svetil bo ... bo k meni dragi moj, ... prišel jemat slovo ... ---

Danes mi je Grega razložil zakaj mu gre na jetra slovenska litreatura. Ker --- kaj, mar je ves point v tem, da je nekdo zapit, brezbrižno brezvoljen, zamorjen in v svojemu koncu mrtev od življenja samega --- kar to?! To je ta naš glavni lik in s tem se moramo sprijazniti in mu pokloniti vse slavospeve? ... Naprej nisva govorila. Naprej nismo razjasnili stvari. Pregon je bil v prezentaciji hiper-tehnološkega sajta in hiper-revolucije v bančništvu. V nadaljnjem pogovoru sva se pripravljala na te stvari ... No, pravzaprav - morda pa je ta pogovor sledil po prvi prezentaciji ... No, ali pa po drugi ... Navsezadnje spet pridemo do bistva: karkoli že - danes - v avtu v 5. minutah sva se zmenila vse.

Ej, zakaj ljudje toliko govorimo? Prezentacije mi gredo na jetra. One so isto kot sodišče. Govoriš in gledaš, kdo ti sledi. Govoriš in vidiš, kdo te je kupil. Govoriš in ti je jasno, komu je nevidna porota dala kljukico ... Pyzda, nihče mi ni povedal, da bom pri svojemu delu: prostovoljno pred poroto.

Je pa uživancija, nimaš kaj ...


Ti pa ... Ti pa ... ki si vseskozi z mano .. Ej, get well!!!

Žvužvižgajo pa kar tako, veš ...

:) t.adejab.