Sem tiste vrste človek, ki se zaveda, da drugih ne moreš spremeniti. Čeprav v mislih od ljudi prav to zahtevam, želim, prosim. Spreminjaš lahko samo sebe. To je lažje napisati in misliti kot pa dejansko početi.
Potem ne veš, čemu bi se spreminjal? Da postajaš boljši človek. Morda zato. Zdaj pa, seveda, se sprašujem s čem je človek boljši? Katere točke se tu štejejo? Ali kako se to vrednoti? Se mar sploh da?
Ponedeljek pred mano nima ponedeljkovega občutka. Zelo smešna beseda je - ponedeljek. P o n e d e l j e k. Do njenega pomena nimam nikakršnega odnosa več. Kako bi ljudje komunicirali med sabo, če časovne opredelitve ne bi obstajale? Bi bilo med nami več razlik? Mar zaradi časa ostane toliko stvari neizrečenih? Sem tiho, ker z besedami ni za ubjiati trenutkov?
Navsezadnje pa itak preveč govorim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar