getting started
to see or not to see ... i need some discipline. i need diary. kot se mi trenutno zdi. pa naj se zgodi.Potem sem blog za 2 meseca izgubila. Dobesedno. Pojma nisem imela, kje sem odprla ta blog, neuka kot le lahko. Potem sem nanj, izgubljen kot je bil, pozabila. Potem sem oktobra že imela karto za Azijo (ki je bila tolažilni subsitut za potovanje okrog sveta) in sem vedela, da bom šla na pot z računalnikom. To je bila misija. ja, blogganje na poti. kako kaj to zgleda? In seveda se ne morem lansirati brez vsebine, sem od oktobra do decembra polnila blog, pa je redko kdo sploh vedel, da to počnem in da to obstaja.
Po letu dni blog pomeben element mojega vsakdanjika. Skozenj se spoznavam. In se bolj zavedam življenja, ki mi je dano. Nič novega, da so dnevniki pomagalo človeku, da vzpodbujajo ustvarjalni potencial in širijo obzorja. A dnevnika v pisni obliki nisem nikoli obdržala pri življenju za več kot teden dni. Bilo je kakšnih 30 poskusov od najstniških let dalje. Tudi tipkanje v wordove dokumente in shranjevanje teh na kompjuterju, lepo datumsko urejeno, - ni šlo. Blog pa ... Evo ti ga, obletnico praznujeva. Veselimo se!
Ni komentarjev:
Objavite komentar