V vreči bingljam in zrem v reko luči Luke Koper. Včasih me spomnijo na naše Trbovlje v prednovoletnem času. Tudi one so takrat oranžne in lepo svetijo. Le da pred temi lučmi tukaj - stoji palma. Soseda je ravnokar poklicala moža naj pride na palačinke. Jaz sem jedla joto z zeljem.
V telesu imam en tak čuden občutek, ker mislim na nekaj, kar ni dobro. Kako prelisičiti misli? Z meditacijo bi šlo, a je trenutno ne morem. Ubila sem komarja. Še to ... Uf.
Življenje je lepo. Poskrbeti moram, da takšno tudi ostane. Drugemu komarju pustim, da mi pije kri iz kolena. Evo, sem se malo oddolžila tej vrsti živih bitij. Pa naši?
Nečak Dominik pa mi je zdajle rekel v slovo na msn-ju: Ajde, se slišmo kej. Stay pegasta.
Haha. Evo, pa se je zgodba lepo zaključila. To pegasto dekle si želim videti. In jo gledati do konca svojih dni.
Tako človek bere svoje misli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar