torek, 5. avgust 2008

Lisičji rep



Delam scenarij (v seriji) o deficitarnih poklicih na domačih tleh. Gre za 32 poklicev, ki se jih pridobi s poklicno izobrazbo in mi v bistvu delamo promocijo za te poklice. Projekt je gromozanski, saj bomo naredil 32 scenarijev po 50 min, igrano-dokumentarni žanr. Nas je 7 scenaristov, 7 režiserjev in 5 snemalnih enot.
(medklic: pri sosedih je žur, pečejo na žaru-ribe, cvrejo krompir, pred hišo so prej razgrnili platno kot Malevičev kvadrat, vprašam soseda Gregorja, če bodo postavili cirkus, pravi, da ja)
Na projektu imam tudi raziskovalko, ki me zalaga z informacijami o poklicu. Za začetek obdelujeva Izvajalca suhomontažne gradnje. Haha. To je cel žur. Naslednji poklic, ki mi sledi je: Podjetnik. Haha. Tako bom dokončno razjasnila kaj jaz&firma. :) Čeprav me je danes mati spodbudila k avtorskim pogodbam. Pravi, da bo tudi Jankovič imel za projekt v Stožicah enega svetovalca, ki nikoli ni bil nikjer zaposlen, vse življenje že dela na avtorske pogodbe in da v Afriki mi ena firma zagotovo ne bo nič koristila. Se mi je zdela (to okrog avtorske in tega svetovalca) zanimiva informacija, da je bila plasirana v medije s tem škando-melomanskim športnim rekvizitom v Stožicah. Papež, Michael Jackson (ki je sicer odpadel) in fuzbal.
Jaz imam delovne dobe 3 leta. Moj bratranec, ki bo v jeseni prevzel direktorovanje Delavskega doma Trbovlje, pa ene 8 mesecev, se mi zdi. Magister ALU-ja, akademski kipar, slikar, mentor slikarske šole, grafični tehnik, prometni tehnik in zlati maturant. Na občinskem svetu so ga ob predstavitvi programa vprašali, zakaj ima tako malo delovne dobe. Je rekel nekaj v smislu, da je bilo pač v življenju tako.

Pri suhomontažni gradnji mi je raziskovalka Barbara poslala tudi fotko lisičjega repa. Pomembno orodje za ta poklic. Ob
fotografiji sem imela zlovešče misli, se poigrala z motivom in prešinila me je misel na tistega norega Grka, ki je svoji punci odrezal glavo in se z njo v roki sprehodil po Santoriniju. Si predstavljam trumo turistov, ki je bila ravno pri večerji. Saj ne vem, če so sploh bili zmožni dojeti in videti prizor. Tako kot Magellanova barka (zgodba: Magellan pripluje med domorodce, nekje v Pacifiku, z gromozansko ladjo direktno v njihov zaliv, domorodci pa ga sploh ne opazijo, ker je bila velikost ladje povsem nad njihovim dojemanjem sveta in je niso opazili; šele ko so se pomorščaki spravili v čolničke in čofotali z vesli, so jih domorodci zagledali in se jih ustrašili). Ha, režeš jagenjčka in se nalivaš z uzotom ali metaxo, pa se ti mimo mize sprehodi tip s človeško glavo v roki. Po vzoru Srbov bi Grki to lahko vtaknili v paket ekskluzivne turistične ponudbe. Po Poteh Radovana Karadžiča je ravno tako bizarno kot večerja z mimohodom Brdavsa. Bi pač najeli glumce, ki bi se sprehajali s človeškimi glavami sem in tja. Grk je izgubil službo in rešil situacijo na zelo nenavaden način. Da ni bil izvajalec suhomontažne gradnje in imel doma lisičji rep ...
(medklic: sosedje so popolni rockerji, z nostalgični Beatli, Stonesi, ... te glasbe danes ne slišiš kar tako, nekje v javnosti. lepo)

Lep pozdrav,
t.adejab.


P.S.: Zabavna zanimivost. Auto-Reply z Ministrstva za kulturo, kamor sem Gospe Kontaktni Osebi poslala mejl, pa mi je po sedmih urah odgovorila:
Moja odsotnost bo trajala od 28.07.2008 do 18.08.2008.
Na vaše sporočilo bom odgovoril, ko se bom vrnil.

No, Gospa Imam Penis, navdušeno pričakujem Vaš odgovor. Kako me nervirajo avto-odgovori oz. nasploh vsi tisti splošni uporabniški mejli, ki ne ločijo razlike med spoloma. Glih v tem je naš jezik tako lep; poleg tega, da ima dvojino. Jebelacesta, kako vlada ubija romantiko. :)

Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.