Razen tega, da grem humanitarno v Afriko. Ali pač nekam, kjer si lahko zacelim rane tega časa. Da trpim tja v tri krasne? Zdajle prav gotovo. Iščem razloge za svojo patetiko. Ker sem res ena patetična kreatura in zapovrh se še smejim. Bolnica, ti rečem. :) Ma ja ... Takole je. Naj bo tole takšen motivacijski zapis. V katerem si rečem, da glavo pokonci, brez straha in skrbi, vse je vedno tako, da je prav. Jasno tudi, da časovni stroj deluje le v mislih in da kaj hočemo, življenje je ipak igra. Vloge si izbiramo sami.
Jutri bom ... Jutri bom Jelly Metuljka. :)
1 komentar:
ma, ja! zmeraj je vse tako, da je prav. Prav rada imam vlogo mame... tvoje mame! Je takolepo in pestro! Cmok,m
Objavite komentar