torek, 17. marec 2009

Pomlad potrjena

Stanje trenutnega duha


dan 7: redefiniranje fokusa - Kaj je zame disciplina?

Disciplina je izmišljevanje vedno novih stvari. Tako. Zame bo odslej disciplina prav to. Disciplinirano bom razmišljala o novih stvareh. Z učenjem oz. vadbo De Bonovih tehnik Lateralnega razmišljanja bo to super.

Trenuten ERROR je ta, da me strašansko boli grlo. In to prav zares. Včeraj zvečer je požgečkalo. Do jutraj je že prav lepo peklo po levi strani, zvečer peče že na desni. Izdatne količine rdečih pastil in tekočine za "ničneprašamokjegoripakogagori, misampridemo papašpricamo" niso ravno učinkovite. Dodala sem jim še vroč metin čaj. Poleg grla me ščipa tudi hrbetnica. Zakaj je zdaj tega treba? Kaj sem prezrla? Najbrž preveč razmišljam.

Pač, malce sem zbolela, ker sta ta mali dve v nedeljo itak smrkali vsaka na eni strani in jaz sem te simpatične klice lovila po avtu. In itak je pleme na Arjolu bolehno že nekaj časa. Torej, kot pripadnici plemena, me je tudi trefnilo, kaj češ. Hvala vesolju, da se se stvari nujno spreminjajo. Tudi grlo se bo spremenilo in takisto hrbtenica.

No, kaj je zame disciplina?
Ja, red.
Ampak kakšen red? Kaj ta red vključuje?

Ideja! Delati grem jogo nidro. Ja .... Zaradi hrbtenice in grla danes nisem nič gibala, sproščam se pa lahko. Yes!

Red ... Hm ... Trenutno mi je najpomembnejši red v prehrani, ki ga lovim. In z njim spreminjam trdovratne vzorce, globoko zakoreninjene v mojem spominu. Zato se nanje vedno z lahkoto spomnim. Ustvariti je potrebno nove! Vrsta je na disciplini misli, ki jo podpirajo volja, moč in vztrajnost. Novi spomini so itak že, le ojačati jih moram. Tudi v ekstremni situaciji, ko me bolita srce in ego skupaj, se ne smem vdati starim, zateglim vzorcem.

3 ure kasneje. 22:03
Joga Nidra je jogijski način spanja. Gre za spanje pri budni zavesti in je mentalni proces, kjer telo postaviš na stranski tir. Sproščaš telo, dihaš in delaš ne tem, da ti misli ne uhajajo v zunanji svet. Si le ti sam s sabo. Pozna se, da že dolgo nisem vadila. Izjemno me je presnetilo pumpanje srca na začetku. Prav zars nisem vedela, da mi srce tako razbija. Na polno. Šele ko se umiriš in postaviš vse drugo vstran, se tega lahko zaveš. Kar zastrašujoče, ker se mi niti pod razno ne sanja, zakaj sem bila tako aritmično impulzivna. Po slabi uri je bilo tiktakanje bolj prijetno in tikitiker kar lepo uravnavnan. Še zdajle je ok. Morda bi jogo morala vrniti na svoj disciplinski seznam. Vsaj 2x na teden ne bi bilo švoh.

Grlo pa se še bolj razvnema in uščip v hrbtenici ob levi lopatici je zelo nadležen. Vse skupaj mi ni všeč. Morda bom jutri odpovedala vse aktivnosti v Ljubljani. Ampak to bomo videli jutri. Danes pa le še zaspim. V sladki misli ... V njej sem objeta.

In za slovo: ker sem avto peljala na intenzivno čiščenje (testiranje Avtopralnice Bertoki = 4 / ampak še dobro, da mi niso računali extra "globe", ki jo pripišejo nadpovprečno umazanim avtom (do 30%)), res lepo zgleda. Do izraza so prišli vsi udarci, ki jih je nabral skozi leta v mestu. Ves je bunkast. Street fighter. Zdaj na podeželju mu te bojne rane ne pritičejo več. Ga bom peljala na mehansko intenzivno. No in danes smo mu zamenjali tudi gume. Na Primorskem nobene gneče. Gospod, ki je prišel za mano k vulkanizerju je rekel: "A to je pa nov avto, a?" ... Gospod, če bi ga videli pred 2-ma urama ... "Kaj te gume menjate zimske dol, letne gor?" ... Ja ... "Imaste pa ljubljansko registracijo ..." ... V bistvu je litijska, drugače sem iz Trbovelj, sem pa živela 15 let v Ljubljani. "Kaj ste se priselili sem za zmerom? Ste se ustalili?" ... Auč, gospod, tega pa še ne vem ... Zdaj sem pač tukaj. // Sicer so mi pa danes ponujali franšizo za eno ultra hudo blagovno znamko, ki prihaja v Koper in jaz sem njena vesela uporabnica ... Za 10 let. Odličen sistem. In da ne povem na glas - o tem sem pravzparav že razmišljala. Da, prav o tem. Da imam to franšizo. In danes mi pride pod nos. Svašta. // Morda sem se pa ustalila, le da tega še ne vem. Predvsem bom rabila še pošteno dolgo časa, da se spočijem od urbane histerije. Danes sem mnogo razmišljala o tem, kako (pre-)hitro sem živela. In da je zdaj prišla neka doba inkubacije, ko se vsi ti nabrani impulzi šele urejajo v vzorce. In ko sem pričela delati jogo, se mi je ta misel ponovno rodila. Direkten šus v glavo. Še vedno se mi nekam mudi, čeprav se mi ne. Najbrž mi je srce prav zato tako razbijalo. Ker moje telo še vedno misli, da sem pod časovnim pritiskom. // Presneti vzorci v glavi so res močni. A si bomo zmislili nove ... Saj si jih že ... :)

Ja, uboga sem, ker me boli grlo in hrbtenica in ... Ja, spim s plišasto ovco. Me bo potolažila. Imava se radi. Ovci.


Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.