Steklenica se je raztreščila po tleh

Danes je bilo na Obali zelo sončno. Ko sem popoldan zakorakala ven, me je sončna toplota zelo presentila. Prijetno, seveda. In tako odidem do NLB-ja, ker me zanima par stvari. Na moje vprašanje se mi gospa za pultom porogljivo zasmeji. Moje vprašanje je evidentno neumno. Zahvalim se ji za odgovor in pokomentiram, da res ne vem, kaj je bilo tu smešnega ... In res ne vem. Še vedno ne. Potem se sprehodim proti palmskem drevoredu. Koprske palme so mi fenomenalne. Jesen jih ne prebarva. One so vedno poletje. Ko s kotičkom očesa na drugi strani ceste začutim neko sunkovitost. Zasučem glavo v desno in dva moška strahovito pahneta tretjega v drobno uličico med hiše. Kričita nanj, da naj dvigne roke in ga pribijeta z obrazom k steni. Napadu se pridruži še četrti moški. Napadenec iz roke spusti steklenico, ki se raztrešči po tleh. Gledam. Nič mi ni jasno. Ma kaj je človek napaden? Mislim, a bomo poklicali policijo? Toliko sem že dozorela, da se ne umešam in rešujem napadenca. Kjer stojim so klopi. Na njih se martinčkajo starejši občani. Gledam njih, če so sploh opazili, kaj se dogaja čez cesto. Še zdaj ne vem, če so. Ali pa so teh prizorov navajeni in jih ne vznemirjajo več ... Bulim v to agresijo, ko zagledam za pasom revolver. Njegov lastnik pa ravno zlaga - hja, policijsko značko. Napadenec je bil napaden od policistov v civilu. Madoniš. Svašta. Pripelje avto, zablokira uličico, jaz grem po solato in paradajz na tržnico. Ob povratku je prestopnik že vklenjen v lisice. Moje življenje gre naprej svojo pot. Proti parkirišču. Sedem v avto in vidim marico, ki potuje v smeri prizora, kriminalistične akcije. Kasneje izvem, da je bil najbrž diler. ... No, bojda je v Kopru narkoscena strahovita. In tudi trgovina z ljudmi ...