Bertoki. Zakon. Spet diham. In tudi jeza se je pomirila.
Spet vidim knjige na polici, ki se povabljajo v naročje.
Občutno topleje je kot v Ljubljani. Še vedno lahko mirno sedim na terasci ali pa na kavču pri na stežaj odprtih vratih.
Vzamem si čas in razmišljam o čustvih.
Pospravim posodo, priključim printer, razpakiram umazano perilo. Pripravim si koledar in list papirja, da organiziram delovne prioritete prihodnjega tedna.
Razmišljam o novem letu in njega počitniških dnevih.
Čez pol ure imam sestanek za beograjski projekt. Ležem na kavč in globoko vdihnem. Že dolgo, dolgo se nisem posvečala dihanju. Komaj čakam, da spet začnem z jogo.
Mirno je.
Ni komentarjev:
Objavite komentar