Pred leti me je konkretno zezala depresija in vsako jutro sem si izmišljevala razloge, da vstanem iz postelje. Iskala sem razloge tipa - sonce sije, vstani ... lep dan te čaka, vstani ... življenje je darilo, vstani ... če hujše ne bo, še umreti ne bo treba, vstani ... in tako naprej nekaj mesecev. In enkrat tiste dni, sem se zvečer odločila, da se jutri na novo rodim. Po koncu prihodnjega dne sem znanstveno ugotavljala, da je to novo rojstvo v spominskem delu preobremenjeno z življenjem pred njim in da iz tega ne bo nič. Da resetiranje ni delovalo ...
Danes vem, da je novo rojstvo povsem možno, le da proces rojevanja traja precej dlje kot en dan. Po drugi strani pa lahko rečemo tudi - da rojevanje poteka vsak dan. Vsak dan se znova rodimo. Tistega včeraj ni več, tisto jutri pa še ni prišlo. Sicer pa - kaj pa jaz vem, le na glas razmišljam.
In za jutri imam razlog, da vstanem iz postelje. Navsezgodaj grem na Kongresca po starša, ki prihajata s počitnic v Španiji. Upokojenski lifestyle, pač. Počitnice, prostočasne aktivnosti, skrb za 2 rodova družine, ... Naj bosta zdrava!
Ni komentarjev:
Objavite komentar