Popizditis je pač vmesna faza

Začelo se je z rahlo depresijo začetek tedna, nadaljevalo z današnjim popizditisom, stopnjevalo v apatijo - vse do ravnokaršnje menstruacije. Aha, to pa mnogo tega objasni. Zakaj da je tako, da mi gredo moški povsem na živce, eden še prav posebej - ker so glupi. Ženske mi grejo tudi na živce, ker jih glupi moški sekirajo in zaradi tega tudi te postajajo glupe. Sama se štejem med oba spola glupih, ker sem res - glupa. Pri vsem tem ne vem, če imajo čustva lahko determinanto "glupo".  Ali lahko neumno čutiš? Mah, kokerkol ...

Ne da se mi smejati, ker sem prizadeta in užaljena in mi umetno dodajanje veselja sčasoma skazi realno sliko sebe. Vse je pač brez veze in tudi neka opominjanja na to, kako je lep sonček zunaj in kako se je lepo otoplilo in kako je življenje lepo - mi je šlo danes na živce. In to zaradi menstruacije in zaradi enega prejetega povsem brezpotrebnega mejla ... Ali pa če bi si ga pošiljatelj stlačil v rit. Direkt to. Z ekranom vred.

Stanje počutja me spravlja v norost. Rada bi živela v iluziji. Nočem tega glupega, klavrnega realnega sveta, v katerem ljujde nismo kar smo. Razmišljam, da bi začela pripravljati klet. Mogoče mi kdaj prav pride ...

Ob 12h sem bila na telovadbi. Prijazna vaditeljica Nataša je sedela za sprejemnim pultom in me veselo pozdravila: Živjo, Tadeja, kako kaj? S pogledom predse, s težkim korakom mimo nje sem eksplodirala: Vse je v pizdi. 

Kasneje med vadbo je prišla do mene in mi rekla, da sem ji prej usta zavezala. Da je ostala res brez besed. Tudi sebe sem presenetila z reakcijo, ji pravim. Ko sem se namrdnjena preoblačila v garderobi sem razmišjala, da bi lahko rekla vsaj ljubek vulgarizem: Vse je v riti. ... Ampak kaj, ko to ne bi bilo več to ... Vse je v pizdi. -  mi je dobro delo. Reagirala sem iz sebe, prav tako kot sem v tistemu trenutku čutila. Brez vljudnih Dobro, hvala. Brez pričakovanih Ej, hvala, super. Brez odigranih Fajn, hvala, pa ti? Ampak direktno, iskreno, resnično, čutno: Vse je v pizdi. 

To je bila faza popizdisa, pred apatijo in menstruacijo. V bistvu je bila fajn, ker so bili potem vsi ekstra prijazni in previdni in sočutni in hoteli so poskrbeti zame in malček so se me bali. In jaz sem sprejela to možnost igranja vloge in sem bila mali naprdnjen otrok, ki nikogar ne pusti blizu k sebi. Ob odhodu me Nataša vpraša: Tadeja, a je kaj bolje? Nasmehnem se: Eh, kurc ... Se vidimo jutri.

Vse, kar rabim, je en objem, a kaj, ko ni pomembno, kaj bi jaz ... En preklet objem. En preklet poljub. En preklet pogled. Prekleto. Sovražim pogojevanja in odvisnosti. Sovražim! Naj že gredo ven iz mene. Glupi demoni ljubezni, sežgite se že enkrat.

Na potovanje moram. Razmišljam, da grem poleti po jadranju v Peru.

Znorela bom od same sebe. Znorela. Vse je v pizdi.

:) lpt