... ta neki kokr Bog.
So ti vsi neki prazniki in kao dela prosti dnevi. Nedelje in te stvari. Tudi 1.maja se ne branimo, jasnozelo. Da ne omenim Prešernov praznik. Ampak...
Venomer sem pripravljena na ta ampak. Pa karkoli ali zaradi česarkoli že on mora, da se pojavi. Vsemogočni AMPAK. Anglosaksonsko: BUT.
But, you know, ... there is no but ... BUT, I know... there is a lot of ampak's ... Jebi ga, delovni proces. Res. Ustvarjalni proces ima toliko ampakov, da se jih posamični svet ne more zavedati. In te ampake spoštujem. Ti ampaki se plačajo. Od teh ampakov ustvarjalec lahko živi. Za te ampake se borim vedno, povsod, v najširšem smislu. Ampaki so znak, da nekdo razmišlja... Lepo je, ko se zaveš, da ti nisi edini ampak ... Uteha, zatočišče. Kadar je moj ampak tvoj ampak ... Then we talk. Saj, da se razumemo, ampak ni treba izgovoriti. Ampak se ve. Ampak, v bistvu, ima smisel. Ampak je odraz čuječnosti. Zavesti. Ampak je dokaz življenja. Ampak je dokaz, da smo živi. Ali pač?
Težko razumem. Ker tisti, ki reče BUT / AMPAK je ponavadi vsemogočni. Je tisti, ki nas vse skupaj plača. Se zgodi, da je on tisti, ki lahko kupi vso Slovenijo, brez pretiranega naprezanja. Kako komuniciraš z njim? Zakaj on ni ona? Bi bilo takisto? Lažje, težje?
Navsezadnje pa... je AMPAK človeškost in odraz neke pameti. Ampak je ponovni razmislek vs. odgovornost. Ampak je
... odprtost, grška demokracija, glas ljudstva. Sočasno je seveda AMPAK znak brezjajčnosti, znak za hinavljenje nekoga, ki se zanaša na odgovornost drugega... Ampak je opozorilo. Ampak je čas za razmilsek. Ampak je... Ej, kaj je tebi ta ampak? Ego bitka? Dokazovanje moči? Ali pač res zgolj in samo vprašanje radovednega? But... Ampak...?
Ni komentarjev:
Objavite komentar