sreda, 22. oktober 2008

Če še ne veste

JAZ LJUBIM.


Svetloba je tista, ki me skomini -
nje forme, konstrukti.



Te vidim, dojemam,
jaz tebe, ti mene.

Besede, dejanja, vprašanja - vem NE.

So kovčkl nared,
perilo je čisto.
Resnici vpogled,
mar čutiš še isto?


Kje strah se potika,
dovolj ni motika.


V oči zrem svoja čustva
...
adijo vse rime ...
adijo vse...
grem med Eskime.

Ne morem, ne znam, jaz to ne umem,
da zrem v oči svojemu srcu - tega ne doumem.
Sem ta imbecil, ki zna le bežati,
sem ta idiot, ki zna sebi lagati.


Lahko sem kot v tej pesmi junak,
a kot živim jaz, ne zmore vsak.
Živim, se sebi smejim,
si dajem potuho in si privoščim najboljšo kuho.
Da pa me vzmeš na svojo raketo ob tej polni luni, moj dragi,
pa čeravno nič drugrga ... prosim, nikoli me ne pozabi.

Pika.
Klicaj.
Vprašaj.
Lahko tudi vejica, ampak ...AMPAK!


Tole vse skupaj je kar neki brezveze,
mi pa dogaja,-
zato pazi, da se tega bulšita tvoja duša ne naleze
!!! ??? ..

2 komentarja:

marinkalimberska pravi ...

Nisi šla kmalu spat, AMPAK si dolgo bedela....en zaresen objem, m

t.adejab. pravi ...

Ja, mami ... Tudi jaz te imam rada.

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.