... in premaknil bom Zemljo.
Hudič je, če pod nogami nimaš gabaritov. Tako kot jih danes nimam jaz, ker sem včeraj igrala odbojko na mivki. Musklfiber, ki se je nakazoval včeraj, je danes intenzivnejši. Bolijo me mišice, za katerih obstoj nisem vedela. Začuda pa s koleni ni težav. Igrali smo v študentskem naselju na Gerbičevi in vonj po študentskem življenju me je ovel v nostalgijo. Posedanje ... Pivo ... Posedanje ... Tam zraven ne hribčku so fantje zakurili žar in čevapčiči so se prikradli na igrišče. Skačem, roki mi vidno modrita, poči kakšna žilica, mivka je v vsaki pori telesa ... Z mene teče v potokih. Na koncu ožamem majico in hlačke ter bosa odtopotam do Luigija na solato. Sicer za solato ne vem, Mare, Maša in Superca so šli tja na obisk. Pridem ravno, ko se z žara poberejo čevapi in postavijo na mizo. Je tudi poletna solatka in tzatziki. Spijem liter vode, mivka se sipko utrinja z mojih nog. Hvala bogu, da smo zunaj. Mare pravi, naj se oglasim po darilo iz New Yorka. Bom. Upam, da je MacAir. :) Jutri grem na morje. Yes, yes, yes. Prideta Sivlija in Sara, v nedeljo menda Irena. Jaz ostanem do torka. Potem spet v petek nazaj. Komaj čakam, da prideta starša in ostala family. Da imamo en terasni piknik. V soboto čuvam Mio in Aljo. Ampak samo ponoči, ker je neka poroka. Kar sicer pomeni, da Mii preberem pravljico. Kdo je že meni dolžan pravljico? V temu stanovanju je vroče za popizdit. Slekla bi tudi kožo ... Morje, prihajam. Jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar