Osnove komuniciranja

Splet okoliščin - ergo: bivanje v prostoru in času - je hotelo, da sem po izobrazbi univ. dipl. komunikolog. Če koga zanima zakaj se je moje sebstvo odločilo za to, naj mi piše na e-naslov: tadeja.bucar@gmail.com in z veseljem odgovorim.

Kot sem tule najbrž že povedala (če pa ne tule, pa velikokrat kje drugje), sta mi s faksa (FDV) ostali dve stvari, ki ju zavestno nosim s sabo v življenju. Prva je seminarska naloga Medijska konstrukcija realnosti (ki smo jo pri dr. Manci Košir pri predmetu Novinarski diskurz imeli za izdelati vsi študentje moje generacije) in druga je Laswellow komunikacijski model, ki je oblikovan takole:

- Kdo?

- Pravi kaj?

- Komu?

- Po katerem kanalu?

- S kakšnim namenom?

Razumevanje obojega je temeljnega življenskega pomena za človekovo bivanje v prostor-času. Torej za obliko življenja, ki nam je dana. Tako jemljem ta dva elementa kot razloga za spoznanje, kako sta oba najprej nujna pri uporabi na nas samih. Konkretno tole spletičenje lahko obstaja le zame: zatorej na meni.

- K- Kako uporabljam Laswellow model pri komuniciranju s sabo?

- K- Kako dojemam svojo realnost skozi konstrukt medijev? – pri čemer je medij VSE, kar komunicira. Ali bolje: VSE, ki deluje kot kanal, skozi katerega se komunikacija pretaka.

Aha, morda je še eno pomembno dejstvo. Vsaka komunikacija ima komunikatorja in recipienta. Tistega ali tisto, ki sporoča in tistega ali tisto, kar sporočilo konzumira. Pri čemer pa lahko gre med obema za enačaj.

Bazični namen tega bloga je ravno to. Da sem pisec (piska), komunikator in recipient hkrati. Pogovori s sabo, a ne?

Komuniciranje s sabo. Če bi imela svoj cerkev, bi učila to. Komuniciranje s sabo. Če bi imela šolo, bi učila to. V njej bi bilo matematike le za plus, minus, krat, deljeno, linearno enačbo in procentni izračun. Dugega človek v vsakdanu ne rabi. Mimogrede, odvod konstante je = ?. Nič. Ja, 0. To je moja najljubša aritmetična zagonetka. Ker ne vem, zakaj odvajam premalo dohodnine in jo imam letos za plačati 2500 evrijev. Ko pa je denar konstanta od feničanskih časov, evro od leta 2007 (? je to res, ne spomnim se več?), a DURS trdi, da je odvod mojega zaslužka, ki je izražen v številki + enota evrija, enako 2500 slednjih. Tu nekaj ne štima ... Matematika oz. njena aritmetika preprosto laže. Res. Edino, kar pri njej verjamem so plusi, minusi, deljenci, množenci in procenti. Pika. V četrtem razredu osnovne šole bi z lahkoto matematiko kot samostojni predmet ukinili in jo vpletli v vse druge predmete kot sekundarni značaj njegov narave. Zaradi tega bi bilo v naši deželi in na svetu nasploh manj stravmatiziranih ljudi. Še bolje bi bilo, da matematike sploh ne bi poznali, če se me že sprašuje o tem ... Kalkulativnost človeka ubija. Z njo človek sodi, meri, preračunava ...Pa da izrazim na tem mestu še nekaj. Pred doslej končno izobrazbo sem se na srednješolski stopnji izobrazila v naravoslovno-matematični usmeritvi in edina čista petka (odl 5), ki je imela 100% vrednost, je bila Logika. Modus ponens, modus tolens in te stvari ... 100% znanje. Po tem, ko sem najprej zabatila in morala kontrolko ponavljati, saj sem si te moduse ralagala po svoje in ne po staro-grški logiki. Ergo: staro-grško matematično logiko obvladam 100%, imamo dokaze (arhivi Gimnazije Trbovlje) za to.

Pa se vrnimo h komuniciranju. To se začne pri sebi. Komunicirati z množicami je mala malica. Tu govorim kot izjemno izkušen oglaševalec. Množice zadovoljiti ni težko. Težko je komunicirati z 1 na 1. Iz oči v oči. Še težje pa je komunicirati z 0:0. S sabo, torej ... Pa da ne bi zdaj te ničle narobe razumeli (kh, spet ta matematika in njena družboslovna fascinacija na »Zahodu« / za »Vzhod« še ne vem točno – filozofija). Ničlo proti ničli kot primer komuniciranja s sabo sem dala zato, ker je to edini ekvivalent. Kajti 1:1 je enako 2. Manchaster United: Chelsea je enako 2. Bizarno je edino 0:0 enako 1:1, ampak ... Če hočem o komuniciranju s sabo govoriti le o sebi, moram iz te matematične ikonografije uporabiti 0:0, da zadostim pogojem interpretacije. Nenazadnje pa jaz sebe itak tretiram kot 0. Nič v smislu - vse je mogoče. Nič v smislu - vse je odprto. Če kaj, bi v rubriko Kdo si? vpisala Odprtost. A kaj, ko profili, s katerimi se danes identificiramo in nam določajo rubrike/kategorije identifikacije, tega vprašanja ne zastavljajo v tem kontekstu. Ponavadi je ta Kdo si? pogojen kot delovno mesto, izobrazba, profesija, stopnja prihodka, spol, religija, teža, višina, politična usmeritev, izobrazba, številka kreditne kartice ... in vse te ostale pizdarije. Ja, za tole življenje, ki smo si ga izbrali je to to. In onkraj tega sem jaz torej - Odprtost.

Da človek bolj mirno živi v teh dneh, pa mislim, da je fino, če si Laswellow model komuniciranja vzame kot primer uporabe na sebi – v dani situaciji. Lahko zdajle takoj, lahko enkrat v prostem času, lahko jutri na sestanku, lahko kadarkoli pač, v kateri koli dani situaciji. Zdi se mi, da je to ključ do odgovorov samemu sebi. Če pa se ne izide, odgovora pač ni. Takrat se identificira z Odprtostjo. S čemer je vse ok in vse postane mirno ...

Ergo:

Kdo? --- > jaz

Pravi kaj? --- > imela bi novo kolo

Komu? --- > sebi

Po katerem kanalu --- > notranje vesolje

S kakšnim namenom? --- > da najdem način, kako ga kupiti

Najprej se prepustimo kombinatoriki Medijska konstrukcija realnosti. Dejstvo je, da je ta seminarska naloga govorila o množočnih medijih. Leta 1994 pri nas še ni bila tako (in še vedno je zelo skromno) razširjena zavest, da je medij VSE, kar lahko prenaša neko sporočilo. Učili so nas, da so nekaj mediji in drugo medijski kanali. Že nekaj let menim, da je to eno in isto. Vse je pač odvisno od iznajdljivosti in kapitala. Koliko bolj od česa še ne vem, oboje pa je esencialnega pomena. Pri čemer je z veliko hrpo denarja z lahkoto nekaj narediti množično, sočasno pa velika hrpa denarja brez iznajdljivosti (iznajdljivost pa interpretiram kot hudomušno inteligenco) ni nič in veliko iznajdljivosti je lahko več kot kakršen koli kapital. Vse je medij, skozi vse se lahko pretaka komunikacija. Ergo: vse komunicira. Vse, kar ima komunikatorja, kar ima recipienta. Ha, zdaj sem se spomnila ne neko misel, ki sem jo nedavno prebrala. Takole gre: Če se v gozdu podre drevo in tam ni nikogar, ki bi slišal ta zvok padanja, ali je tam torej sploh kakšen zvok? Ergo: ali zvok sploh obstaja, če ga nihče ne sliši? Po moje ergo: če ni recipieta ali komunikator sploh obstaja? Da, če je med njima enačaj. Ergo: če drevo sliši sebe, ko pada, potem ta zvok obstaja. Pika. Lahko gremo naprej: zvok pomeni prisotnost sluha kot čuta, ta je kemoreceptor, glede na to, da naj bi rože bolje uspevale (znanstveno dokazano), če jim predvajaš klasično glasbo (konkretno Mozarta) ali pa se z njimi pogovarjaš, lahko sklepamo, da so rastline senzibilne za sluh. Ali pač slednjega imajo.

Za seminarski izdelek Medijska konstrukcija realnosti sem dobila oceno B+ ali A/B (ne spomni se točno, v zagovor: bilo je 15 let nazaj), bil je to edinstven Mancin sistem ocenjevanja, ki ga po raziskavi med sošolci nisem dojela. A vem, da je imel svoj point. Kaj bi dala, da bi zdaj dobila v roke vse te seminarske in njih ocene in potem šla z Manco na čaj in o njih debatirala kot o knjigi, ki sva jo prebrali. Morda ji predlagam ta projekt. Hm... To bi bilo res fajn! Intuicija pravi: DA, naredi to!

Zdaj smo se uglasili na frekvenco Laswella in medijske konstrukcije. Kaj predlagam? Sledeče: poglejmo zdaj na oba drugače. V drugem kontekstu.

Najprej medijsko kontrukcijo realnosti. Naša današnja možnost (hvala prostor-času), da elektronske medije uporabljamo po lastni presoji in z njimi dosegamo mase ljudi, pravi, da z uporabo osebnih elektronskih baz / e-socialnih mrež lahko zelo hitro komuniciramo z množico. Te nas danes vse bolj opredeljujejo, če si tega ne priznamo, si priznajmo vsaj to, da smo na njih prisotni, torej z njimi bivamo. Pa recimo bobu bob in se za trenutek spustimo v to, da nas kontakt z nekom v tem e-bivanju lahko zaznamuje za trenutek ali dva, pusti vtis ali več njih, da misliti ali nas naredi radovedne. Če ne drugega, z veseljem koristimo bančne e-storitve in druge racionalne krajšnjice (po času). Skratka, vse bolj smo dovzetni za tovrstno komuniciranje. Aleluja, pomembno je, da se tega zavedamo. E-pošte, e-storitve, Facebook, Twitter, blogi, forumi in spletne skupnosti so del našega vsakdana.

Zdaj pa še druga perspektiva Laswella:

- K - Kdo? --- > Jaz, po imenu Tadeja Bučar.

- P - Pravi kaj? --- > Želim si, da finančno prispevaš k nakupu mojega novega kolesa.

- K- Komu? --- > Tebi!

- P- Po katerem kanalu? --- > blog: jellymetuljka.blogspot.com, Facebook, Twitter, jaz

- S - S kakšnim namenom? --- > Da ti z mano, z nakupom novega kolesa zame, ti preživljaš lepe trenutke, ker bo v vsakem zavrtljaju pedala prisotna tvoja energija gibanja in njega prostranost ter z njim izkušenje širjav življenja.

Od vedno me intrigira vprašalnica, ki manjka Laswellovem modelu. Ta se glasi: Kako?. Z njo interpretiram akcijski načrt. Še pred njim: komunikacijsko strategijo. Pri Laswellu mi manjka vprašalnica Kako? - ko gre za recipienta in za komunikatorja. Za recipienta v mojem primeru – je bilo vprašanje Kako? : Tako. Vse to, kar se je do zdajle tule prebralo. Da dramatično strnem moj S kakšnim namenom – v tvojem kontekstu: Z mojim novim kolesom boš z mano pri vsaki vožnji njega, kar je skoraj vsakdan med aprilom in novembrom. Več kot polovica leta! Več kot pol mojega življenja od nakupa novega kolesa naprej! Za recipienta, pa je Kako? --- Tako: nakažeš svoj finančni prispevek na moj račun, odprt pri SKB banki. Potrebni podatki:

Tadeja Bučar

Šuštarjeva kolonija 27a (moje stalno bivališče)

1420 Trbovlje

številka računa: 03170 1000123124 (SKB banka)

namen nakazila: osebno nakazilo zaradi zabave branja zapisa

vsota: po izbiri, vsako evro (€) šteje

Hvala. Po nakupu zagotavljam objavo fotomateriala in po želji te nosim v srcu kot donatorja, po javni zahvalnosti te objavim na blogu kot sponzorja, po človeški plati pa si, ko se vidiva nazdraviva, še rajši pa jaz kaj ob tem skuham. Tule, v Bertokih. Seveda, potem prespiš, lahko pripelješ tudi prijatelje, število prostih ležišč na razpolago: 5 (pri čemer naj bo eden čim nižje rasti, ker bo lažje spal na dvosedu).

Aha. Še to: kupujemo gorsko kolo, v vrednosti max 800 evrijev (800€).

Hvala.

P.S.:

Ljubezen ni čustvo. Ljubezen je stanje. Stanje je vsakdan.