Predsezonski štrclji pod italijanskim nebom
Dobila sem pehar pirhov in skledico domače zelene solate. Če greš na obisk k sosedom, je pri nas tako. Dobiš popotnico. Osrečiš vso družino, ker se jim pirhi valjajo po mizi že teden dni. Če bom dobila kakšno čudno dramatiko v črevesje, me spomnite na njen izvor. Solatka z jajčki jutri ... Mmmmm, se zna zgoditi da kar za zajtrk.
Prijetno utrujena sem po današnjem prekladanju po severno-italijanskih plažah. Presnečenje me je doletelo v Gradu oz. Gradotu oz. Gradežu. Peščena plaža je tam. Mivke kakšen kilometer. Popolna tropika. In le eno uro iz Bertokov. Perfektno. Nov kotiček za predsezonsko uležavanje na plaži. Ob sezoni pa ... Run away!!! Italijo me vleče raziskaovati. Na pragu mi leži. Bomo, bomo.
Oči se sklapljata, baterija pojenja.
Predzadnji dan se je prevesil v poslednjega. Dan 39. Tik pred črto. Kakšno bo življenje po njej? Vse to in še več v naslednjem zapisu s končnim poročilom Disciplinskega eksperimenta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar