Naslov zapisa je navedek Mojmirja Sepeta v nocojšnjem Polnočnem klubu. Iz ene zgodbice, ki jo je pripovedoval. A meni se je ta Berta (kot ime) zelo vtisnila. Sem pobrskala po fotoarhivu in našla Berto. Ker se mi je zdelo, da imam svojo Berto:
Tudi ta je rada zamujala ...
Eh, Berte pač.
Čez 6 ur vstanem, grem na izobraževanje. Se tako lepo sliši. Izobraževat se pojdem! Učenja lateralnega razmišljanja. Mi je sicer malo žal, ker bo dan popolna sončna šajba. In kolo me je danes zelo srbelo. Si rečem: "Nič ne de. Pa nedelja." In ugledala sem novo kolo. Že skoraj našla trgovino v Izoli. Saj bi jo, a Kajuhove ulice ni bilo nikjer. Je bil pa sprehod po izolskem jedru. Prijetno. Zelo. Fajn je Izola. Vedno znova jo odkrivam. Zato pa sploh rabim novo kolo, da grem še naprej raziskovati. Kt da s starim kolesom ne morem ... :) Ja, ampak ... Bom tako imela 2 kolesa in nikoli ne bo problem, če bo kdo na obisku. V polni pripravljenosti na kolesarski izlet. Vedno. No, povsem druga perspektiva nujnega nakupa, a ne?
Stvari nikoli niso takšne, kot se zdijo. Vedno jim je treba odgrniti zaveso. Šele takrat se pokažejo.
Diagnoza: Lepo je.
Berta pa je zamudila vlak in kmalu je ne bi bilo na Evroviziji v Minkenu ... A so hitro plačali taxi in je Berta ujela vlak na Jesenicah...
Ni komentarjev:
Objavite komentar