sobota, 31. januar 2009

Wild, rough and fucked up

Finnaly. I found my likkle heaven. Jamajcani pogosto menjajo crke. Zanalasc, tako pac se poitos pise in govori. T je velikokrat K in vrsni red je mal po svoje in tako. No, tako recejo: likkle, me (nikoli ni I, ampak ME, recimo ME TELL YOU) make you breafkast, likkle ackee and saltfish, yam, green bananas. Ya, man. Bless. Izjemno zanimovo je spremljati razlike v jeziku iz kraja v kraj. Predvsem mislim na stavcna polnila, besede - aja, masila se rece. Stavcna masila. V Port Antoniu imajo radi - BLESS.

Torej - pa sem vendar sla cez zloglasni Kingston. Ceprav me je gospa tocajka v Treasure Beachu vztrajno posiljala s taxijem do Mandevilla, od koder imam direkt route taxi do Port Antonia, jaz pa sem hotla iz sosednje vasi direkt do Kingstona in od tam na sever. A ona je bila ze vsaj 150-i Jamjcan, ki mi je rekel, da naj ne hodim v Kingston, da naj se pazim, da je zelo nevarno, da ... Sicer nihce od njih se nikoli ni bil zares tam, ampak. Very dangerous, watch your money. No in tako sem sla do Mandevilla, da preskocim Kingstom. Gospe tocajki na ljubo. Vpoklicala je soferje, ki so pred barom preganjali cas in eden od njih je vztrajno trdil, da ni problem v Port Antonio, direktno iz Mandevilla ... Ja, se mi prav zdi. Takole gre to, ce bo kdo kdaj hodil, da mu kar zdaj povem: Treasure Beach - Junction, Junction - Mandeville, Mandeville - Kingston, Kingston - Port Antonio. Ya, man. 9 ur. Razdalje pa nobene. Vsega skupaj dobrih 200 km. A da skratim pricu - Port Antonio, Jamaica, to je to. Pika. Kingston pa ... Me je spomnil na Phnom Penh, le da se je zdel se bolj razjeban. Ups, spet mi uhajajo ti vulgarizmi.

In ce se mi je mnogokrat na tej poti tozilo po srecanju s kaksnim backpackerjem - ker jih ni, N I, N I, N I - sem zdaj dobila neverjetno druzbo. Sonja, 27 let, doma s Kolpe, Slovenija. Na Jamajki ze tretje leto, ostane po par mesecev. Od danes zivim z njo in dvema Jamajcanoma v eni hisi. Lastnik je Papa, rastaman v abrahamu, imam sobo za 10 U$. Poezija. Kissy - Sonjin prijatelj, nam kuha Ital food. Fenomenalno. Ital food je rastafarjanska hrana, vse kuhano naravno, seveda vege, skoraj ali povsem brez soli. Magija. ITAL prihaja iz VITAL, a ker Jamajcani tudi radi izpustijo kaksno crko, je tako Ital food. Torej - v Port Antoniu imamo slovensko ambasado, tam naprej po cesti od cerkve proti hribcku. :) Jaz sem sla zdajle na trznico (prva trznica, ki jo imam na Jamajki - doslej le kaksen stant s kaksnim sadjem) in se skocila na net. Potem se gremo kopat. Potem grem iskat Avstralko, ki je v mojem prejsnjem guesthousu in ima isti problem - sama, sama, sama - da jo pripeljem h nam. Presrecna je bila danes zjutraj, ko sva poklepetali na terasi. Je rekla, da je tako lepo imeti pogovor. Da ne srecuje nobenih ljudi, o jamajskih moskih pa rajsi nisva izgubljale besed. Je pa tamle stanoval tudi Italijan. Sva se srecala vceraj popoldan na terasi. Ko me zagleda, rece: English? Slovene. Parla Italiano? Sonno un poco. Aaaaa... Pravi: No English speaking, on Jamaica, e problemo. ---- Ahahahaahahaah, znotraj umrem od smeha. Ej, italijanski ignoranti, res ... Danes navsezgodaj je sedel za mizo in pred sabo je imel angleski slovar. Potem je z gospodinjo guesthousa vadil: BUK. D BUK.

Jamajka ni dezela pocitka. Je dezela konstantnega stresiranja. Le da je to prikrito. Je dezela, kjer mislis, da je vse legalno, a nic ni. Vse je ilegalno. Je dezela, kjer je vse divje, glasno, kregajoce, ponosno, nacionalisticno, leporecenje, nezaupljivo, nezanesljivo, vulgarno, lenobno, ... In ko se prisebno, s trezno glavo in trdnimi koleni prepustis temu dogajanju, v njem preprosto uzivas. Ljudje te nosijo s sabo. Vceraj popoldan se je v mestu ze vedelo, da je prisla ena prijazna dama iz Jugoslavije in da je kapitan Rybbo ni peljal na rafting, ker sta mu dva druga turista skenslala. Seveda mi Rybbo tega ni sporocil, ampak se preprosto ni pojavil. In opoldan se je ze vedelo, da sem iz Slovenije in jaz sem ze vedela, da je tu neka Sonja in ob dveh popoldan je ta Sonja stala pred mano v baru. "A si res iz Slovenije," je vprasala, ko je stala tam na vratih. Objeli sva se. Od danes sva cimri. Hecno. Res hecno.

Mnogo je zgodb ... Ko pridem domov. Ko vse pride za mano. Ko ... BLESS!

3 komentarji:

beatus pravi ...

Komaj čakam, da prideš.
Objem Silvija

marinkalimberska pravi ...

No, kako lepo; več nas je, ko te komaj čakamo. Cmok, m+o

marinkalimberska pravi ...

Tadejka, zdaj pa že čakamo še kakšno obvestilo o tvojem prihodu v Lj! Lupčka, mami

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.