Pisarna na kopališču

smisel življenja je gledališče na plaži

Jutri vzamem tudi kompjuter s sabo. Danes so bili le papirji in zabeležke. Z razgledom na cvetočo mladino, ki je prispela proti koncu mojih uradnih ur. Opazovala sem te najstnike, ki prehitevajo same sebe. Nasploh me hiteči ljudje iritirajo. So kot herpes, ki se ga želiš znebiti. Hitenje ti jemlje stvari iz rok, iz glave, iz srca. Pisarna na kopališču deluje med 11h in 13.30. Potem grem kuhat kosilo. Veselim se projektov, ki so pred mano. Same fajne, vsebinske stvari. V medčasju pa sem v polnih pripravah na jadranje. Čez dan razmišljam o solatnih menujih, ki sem jih letos prevzela kot čezdanski obrok za kapitana in posadko. Zvečer malce povadim vozle, na štrikcu, ki nam ga je član posadke podaril na zasedanju prejšnji teden. Še nekaj razmisleka o tovoru, ki ga potrebujem s sabo in še 4x spat, pa bomo že med Dalmatici. Čez štiri dni se bomo že guncali. Prišlo bo nedeljsko jutro, ko bomo zaspance umili s skokom v morje. Vreme bo naklonjeno lenarjenju.