Nekaj lepega

Nebesa so kakšna?


Gori pri vratih v slavna nebesa,
ti dajo na krila mnoga peresa.
Zakaj nam delijo jih rajši ne tukaj,
nam rečejo zraven: "Izvoli, ne obupaj."

Sicer, kdo so oni, ki nas krojijo,
čemu drugim dajemo moč, ki nam jo delijo.
Mar nisem res sama sebi gospodar,
kaj drugih v življenju sploh mi je mar?

Ja, ljubim družino, prijatelje svoje,
a nihče ne ujame bolečine te moje.
Želim, da bi sedla nekam izven sebe,
da spet bi čutila, kaj je brez potrebe.

Vrata nebesna si k sebi potegnem,
čeznje brez ključa in šifer prebegnem.
Tišči me to stvarstvo, brazgotine kopiči,
postanem naj plamen, ki solze uniči.

Verjamem, da vsi smo le eno življenje,
da vsak ima svoje sladko trpljenje.
Pokaži mi sebe v najhujši podobi,
še sploh, če si misliš, da se ne spodobi.

Spusti me k sebi čez dotik in oči,
pusti, da tvoja se duša vame prelevi.
Ko znala bi sebe stran vsemu vzeti,
ti bi pokazala, v kaj me odeti.

Zdaj sem v nebesih, prestopila sem vrata,
še vedno ne vem, če sem kaj bolj bogata.
Ko nekaj posrka me tja, kamor ne sodim,
vem šele takrat, ko že težko hodim.

Zdaj je tako - spet sem skrenila,
tja, kjer ne zmorem si biti svoja vila.
Mi palčka čarobna se je zlomila,
sem zopet si sebe nekako ubila.

Vem, da znam in zmorem, če hočem,
a kaj, ko takole živeti več nočem.
Najbrž gre komu strašansko na smeh,
a mislim, da moje življenje je greh.

Tako pač ne vem, kaj je na tej strani,
morda so me le ugrabili cigani.
Da vsaj!, si zdaj mislim, da vsaj to so oni,
da preženejo dušenje, ki ga izvajajo pitoni.

Duši me, človek, me duša boli,
in zakaj zdaj tebe ob meni tu ni?
Ker vsak je pač sam, ko sam s sabo ostane,
do smrti čakala bom te cigane ...

Si sonce vzamem, si srečo narišem,
rajši, kot da jo spet nekam pobrišem.
Se skrijem v svoj mirni in tihi kotiček,
rajši, kot da sem nek zdresiran psiček.

Madona, kako znam kopati po sebi,
grmaditi fraze, pravila, kričati si: Grebi!
Manjka nekdo mi, ki bi me objel,
rekel mi: Tejči, vedno te rad bom imel.

Potem pa so sanje milijontič končane,
ostanemo jaz in bolečine izbrane.
Dovolj imam teh presnetih nebes,
ker tam še manj vem, kaj sploh je res.