petek, 4. april 2008

Človek in njegove alternacije

Gauche practicing with the Tanuki, as adapted by TakahataImage from WikipediaSe ti dogaja, da ne veš kam umestiti človeka, ki si ga srečal? Ja, se zgodi ... Enim manj, drugim bolj pogosto. Kaj pa to, da človeka srečuješ na dveh različnih koncih in niti v sanjah tega ne urazumiš? In niti v sanjah ne poštekaš, da gre za istega človeka?

Kot smo že osvojili, sem z letošnjo sezono otvorila vadbo joge. Ob torkih hodim na 1.stopnjo in ob četrtkih na jogo za sklepe. Pri slednji sem dostikrat najmlajša v skupini in tako na oko ena radkih, ki je (še) ne muči osteoporoza. Včeraj je že bilo tako. 9 zrelih dam in jaz, najstnica. Me zanima, če ima tudi njih 9 danes musklfiber kot jaz?
Ob torkih pa obiskujem jogo 1. stopnje na OŠ Savsko naselje. Tam sem srečala Štajerko. Spregovorili sva prvi dan na Dnevu odprtih vrat, ko smo vsi povprek iskali vhodna vrata v telovadnico. Povedala mi je, da je v Ljubljani šele 6 mesecev in da je jogo že vadila prej v Mariboru. To je bilo vse od najinega kontakta. Potem je nisem več zaznala. Pa ne zaradi nepregledne gneče. Ampak na jogo navadno pridem z Ireno in Majo ter se posledično manj zanimam za druge ljudi. ... Zagledanost vase? Samozadostnost? Slovenska zaprtost in elitističnost? ... Fajn se imamo, to bo ... No in po končani vaji sproščanja, ta torek, sedim kot zadeta in res se čudim vnovični zadetosti, ki mi jo sproščanje prinaša, ko mi Štajerka veselo maha z drugega konca telovadnice. Malce časa potrebujem, da dojamem to mahanje, ki je namenjeno meni. Pomaham nazaj, se nasmejim, pomaham še malo ... in Štajerka zrola svojo vadbeno podlago in predčasno odide -- zviz -- iz telovadnice. Sem se spraševala od kod in zakaj takšno navdušenje, itd. ...

V sredo smo imeli vnovično prezentacijo pri naših bančnih naročnikih. Še malo in projekt bomo lansirali, česar se že vsi veselimo. Tokrat je avstrijski del ekipe manjkal. Predstavljali smo oblikovanje produkta, medtem ko smo za korporativni oglas, ki smo ga predstavili zadnjič, potrebovali potrditev zamisli. Vstopi Sara, energična, glasna, odločna in z veseljem pove, da je g. Lang potrdil oglas in v isti sapi reče: Ja in mi smo celo na telovadbi skupaj, a ne ... O, moji bogovi. O, pa saj to si ti. Ti si Štajerka. Mahajoča Štajerka. Ojoj, jebenti. Prikimam, nasmejim. Se čudim. Čudim se lastni ignoranci. Nezavedanju tega, da smo vsi eno in da smo vsi povsod. In tej majhnosti uma, ki ni bil sposoben sestaviti dveh slik v eno. 2 layerja. Merge. OK.


Grem zdaj v računovodstvo, podpisat papirje za firmo. Kakor kaže, bo t.adejab. d.o.o. kmalu odprta. :)

HBDP. Over & out.

2 komentarja:

Sovica Oka pravi ...

ciao, tadeja!

si ful pridna in res veliko pišeš, to je pa tudi razlog, da nisem (še?) prebrala čisto vseh tvojih zapisov.
zato me zanima (mogoče si že kje napisala, pa nisem videla), če se podpisuješ t.adejab kar tako, ali mogoče zato, ker se po nazaj prebere baje da?

Sori za mojo izrojeno domišljijo, če ni tako. (Ah, saj boš tolerantna do tako "kreativnih" ljudi?) :D

Veliko ustvarjanja še naprej in srečno pri d.o.o.-ju!
LP, Sovica

t.adejab. pravi ...

sovica oka, hvala za pohvalo. se čudim tudi sama sebi za to vztrajnost. :)

tvoje vprašanje glede imena pa - - - bravo za idejo, nikoli je nisem uvidela, sploh. t.adejab. - je le izpeljava mojega imena in priimka, saj sem v 3d raličici Tadeja Bučar. Tiste pikce vmes pa so mi kul in zlezlo mi je že pod kožo, da se tako podpisujem.

Baje, da ... t ... :)

Srečno!

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.