torek, 15. december 2009

28 ur


gongovci med treningom

Tisti, ki so bili že zelo blizu smrti, pravijo, da se jim je pred očmi odvrtelo vse življenje v enenem samem, samcatem trenutku. Vse življenje v eni sekundi. Zakaj se to zgodi? Zakaj se nam čas in dogodki v spominu vrtijo drugače? Zakaj neke prizore iz življenja nosimo s sabo in druge za sabo pustimo? Zakaj se nam včasih zdi, da se tisti dan ne bo nikoli končal in spet drugi, da je minil kot bi trenil? Zakaj nam je včasih 24 ur za dan premalo in hočemo od dneva več?

V 28-ih urah sem stala v štirih različnih državah, na treh različnih kontinentih, zamenjala mnogo časovnih pasov in preletela kaj lahko kakšnih 30 držav in pol toliko morij. A če zatrepnem z očmi, je vse to pred mano v eni sami, samcati sekundi. Isto bi lahko doživela v mislih, v dnevni sobi doma, z veliko disciplino koncentracije in konstantnih astralnih potovanj. A kaj, ko doma za to ni časa ...


O potovanju piše IndoTedi tukajci.

1 komentar:

Unknown pravi ...

lupca, kako fajn, ko lahko od doma sledimo tvojim doživetjem! Uživaj, v Portorožu je 3 cm snega in -9, na Dobovcu 20cm in -14. Zimski a vendar topel ljubeč objem! m+o

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.