sobota, 29. avgust 2009

Dislokator spodnje čeljusti












Z vsakim korakom, ki ga naredim v muzeju, se mi odpirajo usta. Navdušenje se stopnjuje z odkrivanjem eksponatov, ki se kot da nič, pojavljajo sredi stalnih zbirk muzeja: npr. - med nagačenimi gorilami in drugimi predstavniki divjine se znajde plišasta ovčka z nagobčnikom; med fosili in pač kamni in stalagniti ter stalagtiti, se postavlja penis; med delikatnim porcelanom bogvekaterih dinastij, se pojavi keramična balerina z gas masko; med oddelkom z zmajevimi motivi na keramiki, umreš od smeha ob T-shirtu z zmajevim vzorcem, kupljenim v shopping centru na V mesta, kot pravi spremljevalni tekst k ponarejenemu eksponatu. Banksy je sila zabaven umetnik. Poleg njegove skrivnostnosti z anonimnostjo, ki jo je privzgojil in me fascinira, sem dodatno fascinirana še nad njegovim slikarskim in kontekstualnim mojstrstvom. Res mi spodnja čeljust pada dol. Grafiti oz. stencili so le ena plat medalje. Ta se plasti kot čebula. Potuješ po muzeju in odkrivaš nove in nove stvari. Navdušile so me postavitve klobas kot plazilcev v terarijih. Klobasa, lepo v plastičnem ovoju, ki cvili in išče ljubezen obiskovalcev s poljubljanjem stekla. Male hrenovkice, kakšnih 5 njih, ki žvrgolijo in se v njihovi mini velikosti zdi, kot da kličejo mamo. Škoda, da mi je po 10-ih minutah v muzeju crknila baterija na fotiču. Pa ravno dan prej sem se spraševala, le kdaj sem jo sploh zadnjič polnila ... Izkaže se, da predolgo tega. Na srečo je Karmen opremljena z baterijo in polnilcem, tako da zbirka fotk še pride. A vsakomur želim, da bi to videl v živo. Ker je nekaj tako preprosto človeškega, da se te dotakne forever. Izvor navdiha, strasti, poguma, iznajdljivosti in življenja kot je. Banksy rules!

Ni komentarjev:

Twitter Updates

    follow me on Twitter

    uvodni nagovor

    Moja fotografija
    KP, SI-6000, Slovenia
    sem. včasih tudi nisem.