S prenehanjem pisanja tega bloga sem že kdaj za-grozila. No, zdaj pa je prišel čas, ko so grožnje končno postale brezpredmetne. Kar one itak same po sebi so. Grožnje so za strahopetce, pussye in same sebi namen. Groziti, a? Naredi to, ne pa da samo blebetaš.
In tako smo tukaj. Na koncu tega bloga.
S pisanjem sem zdržala lep čas, za kar si iz srca čestitam.
Pogovori s sabo, ki sem jih delila z vsem svetom, so tako končani.
Hvala za prebiranje. Lepe besede in podporo, ki ste mi jo bralci dajali.
Nekoč, nekje, ... Se spet srečamo v tej virtualnosti.
Še zadnje vabilo pa velja na tale pogreb, ki je z raztrosom.
Pogreb z raztrosom
Letijo vse črke pletoč nove besede.
Z njimi občutki se drugi rojevajo.
Stavčna ločila, preklinjanja, ljubezen.
Vse je drugače, kot hočeš je. Ti.
Adijo, pa lepo se raztrosi ...
S spoštovanjem,
JellyMetuljka
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
arhiv avtodialogov
-
►
2009
(131)
-
►
junij
(15)
- Z izleta ob Gardskem jezeru II.
- Z izleta ob Gardskem jezeru
- Občutek pozabljenosti
- Vešča, ki je hotela biti metuljka
- Presenečenja se ne pričakujejo
- Severni sij gledam
- Zbudi se, zbudi se, zbudi se
- Kad propadaš, propadaj otmeno
- Gole duše paradirajo Tudi nocoj bom spala zunaj. P...
- Dan se zgodi v drobnih rečeh velikega pomena
- Kako pošteni smo do sebe?
- Bilo je nekoč ...
- Pristanek v tejle zgodbi
-
►
junij
(15)




2 komentarji:
Svaka čast, čestitam in pogrešam!
hvala, andrej! kot predsednika fan kluba bi te nemara morala prej obvestiti, a sem ubrala Kozmusovo strategijo. hvala za branje in vzbodbudo, rotvajler. :)
Objavite komentar