DiscoKriž
Prišel je dan, ko mi je za disciplino, odnos do nje in njene učinke popolnoma vseeno. Naj me piše v uh. Dan 10 se z njo ni nič kaj ukvarjal. Razen to, da sem doma na kavču razmišljala, da če se ne ukvarjam z njo, lahko preležim ves dan na kavču. In več ali manj tudi sem. Bilo je čakanje na "protivčeru", da se odpravim v Ljubljano, na žensko večerjo. 5 mrh. In njeno nadaljevanje s prijatelji. Lepo smo me proslavili. Po dolgem času sem bila v klubu, kakor friday night in te stvari. In ne bom spet kmalu, ker je to vse skupaj nič. Tudi v barčku, v katerem smo postali pred nadaljevanjem v klubu, so mi dvignili perspektivo pritiska. Natakar je ob tem, ko je natakal cuba libre, meni mrtvo hladno rekel, da se ne da več nič naročiti. Ker je ura "čez eno". Ja, natakarji me nimajo za poznano in spadam v koš možnih inšpektorjev. Ki jim ne damo piti po eni. Hvala prijateljem, da pa so prepoznani in poznani in lahko 10 minut po koncu odpiralnega časa še vedno priskbijo pijačo ali tobak. Soočenje s koščkom socialne smrti. Nisem več na sceni. Ajejejej. Nisem več na sceni ... :)
No, tako. Lepi so vikend izleti v Ljubljano.
Zmanjkalo bo baterije v prenosniku, nimam potrebe po priklopljnenju na kabel, zato bom prenehala pisati. Au revoir. Till we meet again.
Ni komentarjev:
Objavite komentar