Odkar mi je včeraj crknil še prenosnik, se počutim povsem, ampak res zares na novem začetku. In da je crknil prav disk, še bolj. Za mano v skoraj dveh letih ni ostalo nič. Morda kaj malega na zunanjem disku, kamor še nisem pogledala. Ne da se mi. Se rajši zabavam v misli, da nimam ničesar. Nobenih dokumentov, muzike, fotografij. Ciao, svima!
Eh, ja.
Fajn je to. Začeti nekaj. Me draži.
Čeprav res ne vem ali je res tako nujno, da mora za nov začetek crkniti toliko starih/obstoječih stvari.
Popis crknjenih stvari:
- instant internet modem (kupljen nov, 100 €, ker ne priznajo garancije / carji)
- prenosnik (šel disk, kupljen nov - disk in prenosnik)
- mobilnik (kupljen nov, stari čudežno oživel po enemu dnevu)
- stacionarni kompjuter (oddan na servis)
- pralni stroj (spušča vodo, še ne prijavljen servisu)
- avto (tresenje volana, poškode s parkinga - vse neprijavljeno)
Kot zanimivost - 12. dan že ne kadim. In 12 dni se že nisem pritaknila alkohola. Če tej trditvi odštejem 2 cigareta in deci cvička prejšnji četrtek. Nič mi ni prav pasalo.
Vstati s tal je vedno sladko. Morda se ravno zato vsake toliko spustim nanje. Se spustim na tla, da se malček odrinem. Hecno, kako ljudje delujemo.
"Hvala, da si prišla na obisk," je danes rekla 3 in pol-letna Alja, ko sem ob prihodu sedla na kavč, ona pa je barvala. Avtomatično sem ji ukradla poljubček z lička. Obrnila se je in me kušnila na usta. "Na usta," je rekla. Potem sem dobila še nekaj poljubčkov po zraku, ki sem si jih nadevala v žep, za s sabo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar