Pa saj mi imamo nogometni stadion

Reciklaža

Za pisalno mizo mi čas vedno hitro odteče. Preinštaliravanje kompjuterja je vzelo nekaj časa, a večino njega je šlo v roke eikozanoidov in sestavljanja jedilnikov po načelu 40% OH, 30% P, 30% M. Zanima me, kako bo tole. Še malo, pa bom šla študirati biokemijo ali pa nutricionizem. A to je kje? Ali moraš za študij nutricionizma imeti najprej doktorat iz medicine? Najbrž. Imam torej nov eksperiment, ki je začel potekati vzporedno z disciplinskim eksperimentom. Ta je v dnevu 18 vzel discipliniran dopust. Trudila sem se nerazmišljati o disciplini, a seveda misli vsake toiko uidejo in ugotovila sem da disciplino v veliki meri diktira delo in njegova količina. Ne vem, če sem to že ugotovila kdaj prej, ampak danes me je prijelo. Nov eksperiment pa se ukvarja s prehranjevanjem, katerega načela mi pomagajo graditi konstruktiven odnos s hrano. In to mi je fajn. Ker sem rabila ponoven impulz na tem področju. Premik v glavi. Kot že milijonkrat ugotovljeno: stari vzorci so res trdovratni. In z njimi razmišljanja o hujšanju in rejenju in basanju s hrano in stradanju in kaj redi in kaj ne redi in ... Eh. Čez kaj vse smo že šli. V prehrani mi je namreč ostala še zadnja stopnica. In njej se reče količina hrane oz. makrohranil / energijskih hranil za vzdrževanje zdrave telesne teže in predvsem zdravja nasploh. Fizičnega in mentalnega. Dve stvari sta, ki ju nosim s sabo:

1. Vse je v glavi.

2. Vse je v hrani.

S hrano in odnosom do življenja nasploh lahko največ naredim za svoje zdravje. Kar še ne pomeni, da mi ni treba k zobozdravniku, ampak ... :) Zdaj sem pač na točki, ko moram spoznati količine beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, ki jih potrebujem za življenje. No, to me zdaj zelo interesira. Kajti ... To, da kalorije (kcal) nimajo veze z dejansko vsebino zaužite hrane vemo že dolgo. Kajti kalorije glede na svoj izvor različno delujejo na telo. Itd. ... Itd. ... Itd ... Dr. Barry Sears je to zapakiral v t.i. ZONO zdravja. O Barryu še nisem čist ziher, kaj za en falotek je, mi je pa fajn, kar mi ima za povedati. Sumljivi so mi le namigi oz. dejstva o prehranskih dodatkih omega 3 kislin in proteinski prah in že pripravljeni obroki po konceptu 40:30:30 ... Do prehranskih dodatkov imam averzijo. Popolno. No, mogoče se ta konča. In uvidim njihovo dobrobit. Ja, ja, ja, ja, ... gensko spremenjena prehrana in njena vsebina je v riti in danes paradajz ni več paradajz, ampak ena hormonska plastika ... in ... Ja, nič, svojo njivo bo treba imeti, kaj pa drugega. Ta prehranski esksperiment bo potekal manj pompozno kot disciplinski. Zato popvsem potihem prišepnem, da sem se danes učila o eikozanoidih, superhormonih, ki vladajo našemu telesu. Živijo le po nekaj sekund, v majhnih koncentracijah in jih je zato težko ujeti ali izslediti.

Gledala fuzbal. Do danes nisem vedela, da naša dežela premore stadion in 10.000 navijačev na tekmi. Perfektno. Super mi je bilo poslušati to množico ob prepevanju Slovenija, od kod lepote tvoje in V dolini tihi.

Še uro prestavim in zaspim.

In se pred tem še globoko vprašam, zakaj mi zdaj ti eksperimenti tako dogajajo? Vse skupaj mi je en sam eksperiment. Tudi letošnje leto nasploh in vse njegovo odvijanje. Vzpostavljanje okolja, vzpostavljanje pogojev, delovanje, ... Pa da vidim, kaj bo iz te akcije.